Objavljeno: 28.9.2021 | Avtor: Matej Huš | Monitor Oktober 2021

Gledati v telefon ali Luno?

Gledati v telefon ali Luno?

Sliši se kot problem prvega sveta, predvsem pa kot problem, ki je kot nalašč za računalnike in trivialno rešljiv …

Stojim na parceli, ki se zajeda v severno pobočje manjšega gosto poraslega griča, lastnik pa me prepričuje, da je lega sončna. Ura je šest popoldne in nanjo res še vedno padajo sončni žarki. A konec junija je. Pred dnevi je bil solsticij, Sončev obrat. Sonce je najviše na nebu, dnevi so dolgi, sence kratke. Že čez pol leta bo drugače, ko se bo Sonce plazilo nizko po nebu in bodo že najnižje ovire metale dolge sence. Marsikje bo slana vztrajala ves dan.

Kakor prodajalec ve, da je zdaj idealen čas za prodajo, tudi jaz vem, da je pozimi pogled na pokrajino drugačen. Zanima me, koliko časa se parcela v soncu kopa januarja, če sploh. Čez pol leta bo to mogoče videti v živo, a priložnost bo že davno mimo.

Opisani problem je kot nalašč za računalnike, ki so hitri, a neumni. Gibanje Zemlje in Sonca poznamo, prav tako so lokalni relief poslikali tako sateliti (Google Earth) kakor letala (slovenski ortofoto posnetki). V čem je torej problem? Kot vedno – v izvedbi, znanju in stroških.

Vsak geodet zna posneti horizont na parceli, iz česar enostavno izdela diagram, kako se giblje Sonce čez leto. To pa ni poceni in lastnik se mora strinjati. Bi ga naročil na vsaki parceli, ki se mi zdi zanimiva? Nikakor ne. Kako si človek lahko pomaga sam?

Kot teoretik vem, da je osončenost parcele dobro definiran problem, ki je rešljiv s potrebno natančnostjo. Kot pregovorna lenoba pa nimam časa, energije in niti vsega potrebnega znanja, da bi ga rešil sam. »Zagotovo nisem prvi, ki ga to zanima,« si rečem.

Aplikacij, ki izračunajo uro vzhoda in zahoda ter azimut (smer) in višinski kót ob poljubnem času, sem našel na desetine. Na telefonu imam Sun, moon and planets, lahko pa bi izbral katerokoli. A to ni dovolj. Sence mečejo ovire, v konkretnem primeru hrib.

Sun Locator je primer aplikacije, ki podpira nekakšno obogateno resničnost. Ob posnetku v živo s kamere na zaslonu nariše črte, ki ustrezajo azimutom in višinskim kotom, ter trajektorijo Sonca za poljubni dan.

Pristopa, oziroma bolje rečeno vizualizaciji, sta dva. Na zemljevidu bi želel videti senčna področja ob določeni uri, a bi tudi na telefonu na kraju preveril položaj Sonca. Izkazalo se je, da je prva zahteva težja. Sprehod po Googlu je razkril vrsto spletnih strani s programi, ki znajo nekaj podobnega. Zanimiv pripomoček je ShadowCalculator.eu, ki na zemljevidu prikaže gibanje Sonca. Po zemljevidu lahko rišemo objekte poljubne oblike in višine, kar je namenjeno izračunu sence, ki jo mečejo stavbe. Pri hribih običajnih oblik senco meče greben oziroma sleme, zato si lahko za silo pomagamo tako, da na zemljevidu narišemo objekt po slemenu, višino pa vpišemo relativno glede na parcelo (ta podatek dobimo z Google Eartha ali lokalnih zemljevidov). Rezultat je bil precej blizu želenemu. Shademap.app je na prvi pogled še bliže željam, saj na zemljevidu kar sam jasno nariše senčna območja ob določeni uri. A pri tem je preveč optimističen, sem ugotovil s pregledom domačih parcel, ki jih poznam že leta. Pri tej tematiki se raje zmotim v pesimistično smer kakor obratno.

Druga možnost je lažja. Sun Locator je primer aplikacije, ki podpira nekakšno obogateno resničnost. Ob posnetku v živo s kamere na zaslonu nariše črte, ki ustrezajo azimutom in višinskim kotom, ter trajektorijo Sonca za poljubni dan. Preverjanje v živo je pokazalo, da je solidno natančna, odmik je za približno eno Sončevo ploskvico.

Drugemu pristopu dam prednost. Ni le natančnejši, saj še tako podroben relief ne more upoštevati vseh podrobnosti in vegetacije, je tudi bolj ilustrativen. Vidim, izza katerega drevesa bo pokukalo Sonce. Seveda pa je treba iti na lokacijo, kar je lahko problem, če je daleč ali če dostop ni mogoč.

Nato sem tuhtal dalje. Lahko dobim še bolj plastični prikaz? Rad bi videl svetlečo kroglo na nebu tam, kjer bo Sonce. A imamo še kakšno kroglo na nebu? Imamo. Na pomoč priskoči osnovnošolska fizika. Vemo, da so zimske polne Lune čudovite. Visoko na nebu so ter trajajo in trajajo. To ni naključje, temveč fizikalna zakonitost. Ob ščipu je Mesec točno na drugi strani Zemlje kakor Sonce, sicer ne bi bila osvetljena cela vidna ploskvica. Tirnica zimske polne Lune je na nebu enaka kakor tirnica poletnega Sonca – in obratno.

K sreči Luna prepotuje okrog Zemlje v slabem mesecu. To je to! Ni malo aplikacij, ki izračunajo, nad katerim vzporednikom sta Sonce in Luna na dani datum (v katerih krajih na svetu bosta v zenitu). Kadar sta nad istim vzporednikom, potujeta na nebu po isti tirnici – in dosežeta enak višinski kót. Ob prazni Luni je to na isti dan, ob polni Luni pa sta tirnici šest mesecev narazen.

Ugotoviti sem moral le, nad katerim vzporednikom je Sonce 21. decembra (kozorogov povratnik seveda), potem pa pogledati, kdaj v trenutnem mesecu bo tam Luna. In tako sem 23. julija namesto v telefon sredi noči pod hribom buljil v nebo. Luna se je žal skrila za sleme, točno, kakor so napovedale aplikacije.

In to je ta 'naredi sam' rešitev, ki ne potrebuje nobene aplikacije. Spomladi glejte tirnico Lune v zadnjem krajcu, poleti tirnico polne Lune in jeseni tirnico Lune v prvem krajcu. Potovala bo kakor zimsko Sonce.

Ali pa vprašajte kakšnega geodeta.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji