Microsoft💗Linux.

Zamislite si zagrizenega sistemskega inženirja v okolju Microsoft, ki je leta 2005 doživel prometno nesrečo in se pogreznil v globoko komo, iz katere se ni zbudil do …

Leta minevajo, številke različic operacijskega sistema Windows se višajo, vmes se zgodi računalništvo v oblaku, priljubljeno postane vse, kar vsebuje številko 365.

In oktobra 2021 se ta naš nesrečni sistemski inženir vendarle zbudi iz 16-letne kome. Kaj vidi? Bash za Windows, Powershell za Linux, MS SQL teče na Linuxu, dobršen del Microsoftove infrastrukture Azure teče na močno oplemenitenih Linux distribucijah, najnovejša različica privzetega spletnega brskalnika v Windows teče na odprtokodni osnovi, celo datotečni sistem NTFS je v najnovejšem jedru Linux polno podprt.

Si tak »sistemec« lahko opomore od šoka? Težko. Njemu nerazumljivih kombinacij zagotovo še ni konec. Njegovo priljubljeno okolje Windows, denimo, že nekaj let dobro sodeluje z operacijskimi sistemi Linux. Tudi najnovejši Windows 11 so ob izidu v začetku prejšnjega meseca prinesli tudi novo različico WSL (Windows Subsystem for Linux). WSL je sicer del Windows okolja že nekaj let in zdaj je postal res uporaben.

Namestitev operacijskih sistemov Linux v okolje Windows 11 je postala tako enostavna, kot je namestitev katerekoli aplikacije s tržnice, bolj vešči pa jo najhitreje opravijo kar iz ukazne vrstice in pri tem lahko izbirajo med distribucijami, ki naj se namestijo (Ubuntu, Debian, Kali …).

Kar pa res prinese veliko vrednost postopnega zlivanja Windows in Linux okolja, je transparentna uporaba grafičnega okolja obeh, še nedavno nezdružljivih operacijskih sistemov.

Ničkolikokrat sem iskal primerno orodje za ta ali oni digitalni opravek, ga našel v Linuxu, a nisem imel ne volje ne časa, da bi se ukvarjal z nameščanjem sistema v virtualno okolje.

Danes bralnik RSS Liferea, ki teče le v Linuxu, z enim ukazom namestim v Windows 11 in bližnjica do njega se prikaže v Windows Start meniju. Klik pozneje se aplikacija že požene v grafičnem načinu in deluje ter služi namenu.

Prav tako delujeta možnosti kopiranja in prilepljenja. Tudi v aplikacijah za video/zvok, denimo v predvajalniku VLC, zvok in video ne delata težav. Kot bi šlo za en sistem, ne pa za dva tako različna, kot sta Windows in Linux.

Po tej logiki tudi do katerega drugega operacijskega sistema v Windows ne more biti daleč. In res, Microsoft je napovedal, da prihajajo časi, ko bodo uporabniki na namizju poganjali aplikacije, ki sicer tečejo le na mobilnih telefonih. Emulacija Android. Do zdaj se je tovrstno poganjanje mobilnih aplikacij dalo realizirati le z ločenimi Android emulatorji.

Prepletena svetova Linux in Windows sta sicer že leta del poslovne resničnosti v večini podjetij. Dokler pa na sedež glavnega direktorja Microsofta ni sedel Satya Nadella, se tako koreniti premiki enostavno niso mogli zgoditi.

Mnogi so sicer malce utopično pričakovali, da bo to mogoče že letošnjega oktobra, ob uradnem izidu Windows 11. A bo treba še malce počakati. Kako dolgo? Morda bomo to izvedeli že v nekaj dneh, med predavanji na virtualni Microsoft konferenci Ignite.

Kako je do takih tektonskih premikov sploh prišlo? Prepletena svetova Linux in Windows sta sicer že leta del poslovne resničnosti v večini podjetij. Dokler pa na sedež glavnega direktorja Microsofta ni sedel Satya Nadella, se tako koreniti premiki enostavno niso mogli zgoditi.

Ampak nalijmo si čistega vina. Linux za povprečnega uporabnika računalnikov ni zanimiv. Zaradi velike razdrobljenosti distribucij je skozi desetletja razvoja postal preveč kompleksen. Domači uporabniki in povprečni pisarniški delavci bodo vedno želeli nekaj enostavnega – Windows ali MacOS.

Dejanska bitka se bije na področju strežnikov. In tam, predvsem na področju spleta, že nekaj časa prednjači prav Linux z množico ozko specializiranih distribucij.

Novih zmogljivosti pa ne pridobiva le Windows okolje, marveč se bogatijo tudi odprtokodni projekti. Microsoft je namreč postal eden največjih razvijalcev odprte kode. Kajpak tudi zato, da bi oplemenitil lastne rešitve, ki jih gradi.

In kje smo v tej veliki sliki, ki jo rišejo Microsoft in drugi razvijalci, uporabniki? Mnogi ne vidijo velikega smisla v tem združevanju svetov, saj pretežni del svojih interakcij z računalnikom opravijo v aplikacijah ali spletnem brskalniku ter jih sam operacijski sistem niti ne zanima. Takim je najbrž res vseeno, ali brskalnik teče na Linuxu, iOS ali v telefonu Android.

Drugim, predvsem razvijalcem, pa tudi strokovnjakom za informacijsko varnost in sistemcem, tudi tistim, ki so se zbudili iz dolge kome, pa se ob omembi zlivanja Windows, Linux in Android okolja izvije vzdih navdušenja: »Končno!«