S čim in za koliko?
Namesto podrobnega pregleda komponent vsako leto podamo splošne napotke za sestavo novega igričarskega računalnika. Tudi tokrat smo pripravili tri primere.
Najprej je tu vstopni razred za manj zahtevne igričarje, ki so zaradi ugodne cene pripravljeni opustiti nekaj grafičnih podrobnosti v igri. Sledi klasični srednji razred – računalnik, s katerim bomo uživali povsod, in to kar dolgo. Tu je pomembno razmerje med zmogljivostjo in ceno. In nato višji razred, sestava za nekoga, kjer cena ni pomembna. Enostavno si želi ali potrebuje največ, kar lahko tržišče trenutno ponudi.
Odlično veliko ohišje Be Quiet! Shado W Base 800 premore tudi ventilatorje RGB.
Najprej smo si pripravili okvirne sestave, šele nato pa preverili, kakšne so bile te lani. In zanimivo, pri cenovni umestitvi razredov smo zadeli bolj ali manj identične cenovne okvire kot lani. Cene sestav se torej niso bistveno spremenile, dobimo pa za enak denar nekaj več zmogljivosti.
Kako se lotiti?
Uporabnik, ki se bo lotil sestave računalnika, ima gotovo vsaj okvirno računico, koliko je pripravljen zanj odšteti. Cena je, pod črto, ključni dejavnik, s katerim omejimo in definiramo svojo sestavo. Šele nato nastopijo posamezni sestavni deli, ki jih lahko sestavimo sami ali pa to prepustimo specializiranemu podjetju (ali prijatelju/znancu).
Mantra, da je procesor (CPU) srce računalnika, še vedno drži, čeprav je pri igričarskih računalnikih pomembnejša izbira grafična kartice. Vseeno procesor pogojuje več drugih komponent in je torej logični temeljni kamen. Z njim je najtesneje povezana matična plošča, tako po taboru proizvajalca procesorja (AMD ali Intel) kot po generaciji, kar naprej omeji izbiro pravega veznega nabora. Ni potrebe po dragi matični plošči, ki ponuja veliko rež za pomnilnik in več najhitrejših povezav za pogone NVMe, če tega procesor ne podpira.
Podobna logika je pri izbiri grafične kartice. Če sparimo premočno grafično kartico s procesorjem vstopnega razreda, smo jo po nepotrebnem preplačali, saj bo kartica neizkoriščena, procesor pa polno obremenjen. Enako velja v drugi smeri. Nekdo, ki je zahteven uporabnik računalnika, a igra le manj zahtevne igre, bo raje izbral zmogljivejši procesor, ki mu bo lahko dodal vstopno grafično kartico. Najdejo pa se tudi taki, ki potrebujejo le grafično moč. Urjenje sistemov umetne inteligence je že tak primer ter tudi rudarjenje kriptovalut.
Večja odstopanja so mogoča pri drugih komponentah in tu poznavalci lažje prilagodijo izbiro lastnim željam in potrebam. Nekdo, ki se ukvarja z video produkcijo, po potreboval več hitrega diskovnega prostora in tudi več pomnilnika kot nekdo, ki tak računalnik uporablja le za igre. Tam več prostora sicer koristi, hitrost pa je manj pomembna; seveda pa še vedno govorimo o SSD. Pri igrah je količina pomnilnika manj pomembna kot pri drugih opravilih – danes je 32 GB za igre povsem dovolj.
Sestava narekuje še zadnje tri komponente – procesorski hladilnik, napajalnik in ohišje. Prvi je seveda povezan s procesorjem. Vstopni procesorji (in nezahtevni uporabniki) lahko brez težav shajajo s priloženim hladilnikom. Seveda moramo paziti, da bo hladilnik procesorju sploh priložen, kar ni vedno pravilo. Procesorji višjih razredov hitro izkoristijo boljše hladilne sisteme, hkrati pa računalnik z njimi postane občutno tišji. Večini bi danes priporočili uporabo zmogljivejšega običajnega hladilnika (»na zrak«), le najzahtevnejši naj posežejo po vodnem hlajenju.
Za izbiro zmogljivosti napajalnika naj bodo v pomoč spletne aplikacije za oceno skupne pričakovane moči celotne sestave, ena najboljših je PCPartPicker.com. Tam dobimo nazivno pričakovano moč, velja pa to številko zaokrožiti navzgor, denimo za 20 odstotkov. Tak varnostni dejavnik pri izbiri napajalnika priporoča tudi sama aplikacija.
Zadnje je ohišje. Tu moramo paziti na dve ključni dimenziji – dolžina grafične kartice in višina ali velikost hladilnika (višina pri zračnih in velikost ventilatorskega dela pri vodnih). Večina bolj priljubljenih ohišij je sicer dovolj velikih za praktično vse kartice in hladilne rešitve, a vseeno velja preveriti, sploh če razmišljamo o ohišju, ki ni med največjimi.
Letošnje posebnosti
Iz leta v leto ni pretresljivih sprememb ali novosti, saj se področje razvija s konstantno hitrostjo. Letos pa je vseeno zanimivo, da povsod priporočamo uporabo procesorjev AMD. Ta je pač marsikje prehitel Intel, delno zaradi lastnih pozitivnih korakov, delno zaradi Intelovih spodrsljajev.
Začnimo pri prednostih AMD. Pri igrah imajo občutno prednost procesorji z oznako X3D. Ti uporabljajo dodatni medpomnilnik 3D V-Cache, postavljen neposredno nad procesor (V kot Vertical). Večina programov tega ne potrebuje niti ne zna izkoristiti, igre pa so velika izjema. Te namreč ne potrebujejo veliko zmogljivosti naenkrat, temveč od procesorja zahtevajo ogromno majhnih operacij – takih, ki jih lahko idealno streže medpomnilnik in ne počasnejši glavni pomnilnik.
Vodno hlajenje je danes cenejše kot nekoč, hkrati ga je tudi lažje namestiti. Med bolj znanimi je podjetje Arctic s svojo linijo hladilnikov Freezer.
Druga prednost rešitev AMD so … Intelove težave. Konkretno težave z nestabilnim delovanjem in nezanesljivostjo namiznih procesorjev 13. in 14. generacije arhitekture Raptor Lake. O tem je za Monitor izčrpno pisal Matej Huš (članek Kaj je zakuhal Intel, september 2024), zato se tukaj ne bomo spuščali v podrobnosti. Omenimo naj le, da je večja verjetnost za težave pri zmogljivejših procesorjih, tistih s toplotno ovojnico (TDP) 65 W ali več. Za zdaj je zaključek zgodbe o teh napakah, da je veliko Intelovih procesorjev dobilo programski popravek mikrokode, garancijski rok pa se je podaljšal na pet let. A grenak priokus ostane. Težko bi priporočili procesor, za katerega obstaja povečana možnost odpovedi, tudi če nam ga znotraj petih letih zamenjajo. Sploh če obstaja več kot konkurenčna ponudba drugega tabora – tako po zmogljivostni kot cenovni plati.
Zanimivo je, da imamo letos v izboru kar nekaj sprejemljivih in odličnih komponent preteklih generacij. To velja za procesorje AMD in Intel, pri zadnjem so zaradi opisanih težav 13. in 14. generacije povsem solidna izbira tui procesorji 12. generacije, ki so še vedno naprodaj. Cene pa so seveda konkurenčne. Enako velja pri grafičnih karticah – Nvidia je že napovedala prihod kartic serije 5xxx, še vedno pa so v prodaji tudi kartice prejšnje generacije, torej 3xxx. Enako velja za AMD radeone.
Tako pri procesorjih kot pri grafičnih karticah podjetja nove modele cenovno dvignejo nad stare, te pa pustijo v prodaji, ker so za cenovno občutljivejše uporabnike še vedno dovolj dobra izbira.
Priporočamo
Vstopni razred
Pri vstopnem računalniku smo se odločili priporočiti sestavo, ki temelji na nekoliko starejšem procesorju in podnožju zanj. Gre za procesor AMD Ryzen 5 5600X, ki so ga splavili pred dobrimi štirimi leti. Procesor deluje v navezi z matičnimi ploščami s podnožjem AM4, torej predhodnikom trenutno aktualnega podnožja AM5.
Če gledamo razmerje med ceno in zmogljivostjo, gre za res odlično izbiro. Procesor velja le okoli 120 evrov, zaradi starejšega vezja AM4 so matične plošče zanj malenkost cenejše, cenejši je tudi pomnilnik DDR4 (novejši procesorji uporabljajo pomnilnik DDR5). Kljub temu nudi res odlične zmogljivosti, sploh pri igrah, kjer se razlika med generacijami pomnilnika zelo malo pozna.
Procesor je tudi po porabi energije razmeroma učinkovit – njegova termalna ovojnica je 65 W. Ima šest jeder in dvonitno delovanje (torej 12 navideznih jeder). Ko so ga predstavili, mu je bil konkurenčen Intelov procesor Core i5-10600K. Ta je imel slabšo zmogljivost (sicer je bila razlika majhna, a vendarle), ki jo je dosegel s skoraj dvakrat večjo porabo – s TDP 125 W. Primerljiv model podjetja AMD zadnje generacije je vsaj sto evrov dražji, dražji pa so tudi matične plošče in pomnilnik zanje. Procesorju je priložen tudi povsem soliden hladilnik, kar še dodatno izboljša cenovno učinkovitost.
Procesor lahko vgradimo v praktično katerokoli matično ploščo z veznim naborom B550. Cene teh se začnejo malo čez sto evrov, denimo Gigabyte B550M DS3H AC. Dražje pogosto dodajo še kak vmesnik Wi-Fi in kakšno režo za pogone več, a glede na cenovno umestitev izbira tu ni preveč pomembna.
Podobna zgodba je pri pomnilniku. Pomnilnik tipa DDR4 je zelo ugoden, 16 GB. Ocenjujemo, da je za igre pri taki sestavi dovolj že tak za okoli 40 evrov. Mirno naredimo nadgradnjo na 32 GB, za kar bomo odšteli 20 evrov več, s tem pa bomo dobili še nekoliko več zmogljivosti za druga opravila, denimo poganjanje več programov sočasno, tudi navidezne operacijske sisteme, urejanje videa itd. Kateri pomnilnik izbrati, je dokaj vseeno, le da bo hitrostnega razreda vsaj 3.200 MHz, kar je za DDR4 že nekako privzeto.
V uvodu smo omenili, da je srce igričarskega računalnika pravzaprav grafična kartica. Tu smo že lani poudarili učinkovitost kartic Radeon podjetja AMD, ki so ob primerljivi zmogljivosti z Nvidijinimi karticami občutno cenejše. V zadnjem letu se je to predvsem zaradi cenovnih premikov nekoliko spremenilo, zato v vstopnem razredu priporočamo kartico Nvidia GeForce RTX 4060. Te veljajo okoli 350 evrov, kar sploh ni veliko. Če pogledamo k drugemu taboru, torej AMD, bi lahko omenili kartico Radeon RX 7600. Ta je nekoliko cenejša (cene se začnejo pri 300 evrih), a po našem mnenju je izbor Nvidijine kartice bolj smotrn. Če želimo še kaj privarčevati, si lahko ogledamo tudi kartice prejšnje generacije, sploh kakšne rabljene primerke, denimo Nvidijino Geforce RTX 3060Ti ali 3070, odvisno od cene in ponudbe. Tudi AMD Radeon RX 6700 bi znal biti ob primerni ceni dobra izbira.
Eno zanimivejših ohišij zadnjih let, Fractal Design North, ne kriči po igrah, a vseeno izstopa.
Pri pogonih SSD ne priporočamo pretiranega varčevanja, zato naj bo tipa NVMe; glede na cene je smotrno izbrati model z 1 TB prostora. Če potrebujemo več, lahko mirno izberemo še dodatni SSD klasičnega, 2,5-palčnega formata na vodilu SATA. Pri operacijskem sistemu je smiselno uporabljati hitrejše pogone NVMe, pri igrah in drugih opravilih pa razliko težko opazimo. Razlika v cenah med pogoni SATA in NVMe je sicer danes že zelo majhna, če sploh. Pogon NVMe velikosti 1 TB velja okoli 80 evrov. Mi imamo dobre izkušnje s Samsungovimi modeli, priporočimo lahko model 980.
Pri napajalniku bo zadostoval vstopni model moči 500 W. Kot smo omenili v uvodu, velja sestavo postaviti v katerega izmed spletnih kalkulatorjev pričakovane porabe oziroma moči. V podrobnosti se pri napajalnikih nikoli nismo spuščali, so pa dobra izbira vsa večja imena, denimo Corsair, Be Quiet, Thermaltake itd.
Kar se tiče ohišja, nimamo posebnih priporočil, pomembno je, da bo vanj šla izbrana grafična kartica (tu je ponavadi pomembna predvsem dolžina). Osnovna ohišja se začnejo že pri 30 ali 40 evrih. Z dvigom cene dobimo večjo kakovost, priročnejšo uporabo (torej boljše možnosti za urejanje kablov, dodajanje pogonov in podobno), seveda pa tudi lepše oblikovanje. Pri nekaterih ohišjih je dodan že tudi ventilator ali dva, kar utegne biti koristno, sploh če smo ostali pri priloženem hladilniku procesorja. V zadnjih letih so posebej popularna ohišja s steklenimi stranicami, sploh če imamo izbrane komponente z barvnimi LED-diodami (osvetlitev RGB).
Vstopni igričarski računalnik
Predlagana sestava:
plošča s sistemskim naborom B550
procesor AMD Ryzen 5 5600X
pomnilnik 16 GB DDR4
pogon SSD NVMe 1TB
napajalnik 500 W
grafična kartica Nvidia GeForce 4060
cena: 700–800 EUR
Srednji razred
Srednji razred je po našem mnenju tisti, na katerega meri največ igričarjev. Gre za računalnike, ki že zmorejo udobno igranje pri ločljivosti 1.440p, z manjšimi omejitvami pa tudi pri 4K. Tu dobimo res odlične zmogljivosti po še vedno razumnih cenah. Hkrati bo tak računalnik služil dlje kot cenejši, vstopni model, ponudil pa bo tudi boljše možnosti kasnejše nadgradnje.
Srednji razred je širše zastavljen in tu je več smeri, v katere lahko našo sestavo zapeljemo.
Spet začenjamo pri procesorju AMD. Tokrat smo izbrali model Ryzen 5 7600X3D. Znova igričarski procesor X3D, tokrat model aktualne generacije, na podnožju AM5. Malce smo kolebali, saj bi lahko mirno izbrali še zmogljivejši model Ryzen 7 7800X3D, a je ta občutno dražji – 650 evrov namesto 390 evrov, koliko trenutno velja 7600X3D.
Omenjeni procesor bo res odlično služil v igrah, je pa pomislek pri številu jeder (le 6) in dejstvu, da je glede na ceno slabši pri drugih, bolj vsakodnevnih opravilih. Omenimo zato še vmesni model Ryzen 7 7700X, ki je rahlo cenejši od modela 7600X3D (325 evrov), ima osem jeder in v splošnem boljše zmogljivosti pri večini opravil – razen, seveda, pri igrah. Ker gre za igre, bomo priporočilo zaključili pri modelu 7600X3D, kot najboljša alternativa pa naj bo 7700X. Izbrani procesor je tudi presenetljivo varčen, njegov TDP je 65 W, kar pomeni, da ne potrebujemo posebej zmogljive hladilne rešitve.
Najboljša izbira med zračnimi hladilniki za procesorje letošnjega leta je Thermalright Peerless Assassin 120.
V vsakem primeru velja tak procesor združiti z matično ploščo z naborom B650. Konkretnih modelov je preveč, da bi jih tu naštevali, cene se v splošnem gibljejo okoli 200 evrov. Soliden primer je Gigabyte plošča B650M Gaming X AX (V2). Plošče se razlikujejo predvsem po številu in tipu vodil – v tem razredu, denimo, še ni vodila PCIe Gen 5.0, dobimo pa vodila PCIe Gen 4.0 ali 3.0 (od dve do štiri). Podrobnosti, ki jih večina ne bo opazila.
Podobno kot pri procesorjih je tudi v tem razredu pri grafičnih karticah večji razpon, ki pride v poštev. Za našo idealno sestavo smo izbrali kartico AMD Radeon RX 7800XT, ki veljajo nekje od dobrih 600 evrov naprej. Korak navzdol bi bila kartica Radeon RX 7700XT, ki je dobrih sto evrov cenejša, iz Nvidijinega tabora pa GeForce RTX 4070, ki pa je še sto evrov dražja od izbranega 7800XT. Gola zmogljivost v igrah, če upoštevamo ceno, je na strani AMD, torej izbranega radeona. Nvidiia ima prednost pri tehnologiji Ray Tracing (RT), hkrati se te kartice bolje obnesejo pri drugih opravilih, denimo s sistemi UI. Enostavno so v teh vodah bolje podprte.
V primerjavi z vstopno sestavo gre tu za novejši, hitrejši in nekoliko dražji pomnilnik DDR5. Priporočamo 32 GB, saj igre danes še ne izkoristijo več, hkrati gre za enega najlažje nadgradljivih sestavnih delov namiznega računalnika. Frekvenčne hitrosti so pri pomnilniku DDR5 danes nekje od 6.000 MHz in navzgor.
Pogon je spet SSD NVMe, izbira naj temelji izključno na potrebi po prostoru. Brez drugih informacij bi spet izbrali Samsungov 990 Pro. Model velikosti 2 TB velja 160 evrov. Spet lahko mirno vzamemo tudi manjši model, sploh če imamo od prejšnjega računalnika še kak odvečen SSD.
Pri napajalniku računamo na približno 750 W, odvisno od konkretnega procesorja in grafične kartice. Kot smo že omenili, je izbrani procesor sorazmerno varčen. Če gremo na zmogljivejši model (7700X ima TDP 105 W) bo morda to že povod za izbiro močnejšega napajalnika, sploh če smo ob tem izbrali tudi zmogljivejšo grafično kartico.
Za ohišje velja enako, kot smo napisali že zgoraj – izbiro v prvi vrsti prilagodimo velikosti grafične kartice, sicer pa ceni, velikosti in videzu. Priporočili bi zmogljivejši hladilnik, s čimer bo delovanje sistema boljše in tišje. Zlati standard zadnjega leta je Thermalright Peerless Assassin 120 v različnih izvedenkah. Za slabih 50 evrov dobimo res odličen hladilnik z dvema hladilnima stolpoma in dvema ventilatorjema velikosti 120 mm. Pazljivost naj ne bo odveč, saj imajo tudi drugi hladilnike s podobnimi imeni, a ne z enakimi (denimo Assassin X, Assassin King). Pri modelu Peerless Assassin lahko izberemo tudi model z osvetlitvijo RGB, v beli barvi itd.
Igričarski računalnik srednjega razreda
Predlagana sestava:
plošča s sistemskim naborom B650
procesor AMD Ryzen 5 7600X3D
pomnilnik 32 GB DDR5
pogon SSD NVMe 2 TB
napajalnik 750 W
grafična kartica Radeon RX 7800 XT
cena: 1600–1800 EUR
Višji razred
Pri višjem razredu se je včasih težko odločiti med nečim, kar se zdi drago, a razumno, in tistim, kar je pač najdražje in najzmogljivejše, čeprav je razlika v zmogljivosti glede na ceno res premajhna. Govorimo torej o razredu, kjer za dodatnih tisoč evrov ali več dobimo le še nekaj odstotkov zmogljivosti. Cenovni razred torej za nekoga, ki ima že nekaj let v lasti Nvidijine delnice. Ali kak bitcoin.
Vseeno smo to sestavo namenili prvim – torej nekomu, ki še vedno malce pazi tudi na ceno. Omenili bomo tudi rešitev, če cenovnih omejitev sploh ne bi bilo.
Pri procesorju spet začnemo pri modelu AMD z oznako X3D – Ryzen 9 9800X3D. Gre za procesor, ki je, kar se tiče zmogljivosti pri igrah, v svojem razredu. Če so igre res najpomembnejše, potem ni dvoma; to je procesor, ki je enostavno edina logična izbira. Zanj bomo odšteli 650 evrov. Za tiste, ki bi z računalnikom počeli še kaj drugega procesorsko intenzivnega, pa bo boljša izbira Ryzen 9 9950X za 730 evrov. Sicer bo slabši v igrah, a boljši povsod drugod.
Tak procesor zasluži matično ploščo najvišjega razreda, kar so plošče z vezjem X870. Cene teh so okoli 300 evrov. Če bomo v računalnik natlačili veliko hitrih pogonov ali še kaj tretjega, lahko pogledamo tudi plošče z vezjem X870e. Ta ima še več vmesnikov USB in SATA ter tudi dodatne linije PCI-e, so pa te matične plošče še enkrat dražje, torej okoli 600 evrov.
Razmerje med ceno in zmogljivostjo ni vedno enoznačno, trenutno med najboljše sodi kartica AMD Radeon RX7800XT.
Za grafično kartico bi izbrali Nvidijino RTX 4080 Super, ki stane okoli 1.300 evrov. Zelo podobne so tudi kartice RTX 4080. Razlika v zmogljivosti je nekaj odstotkov, cene pa bolj odvisne od konkretnega proizvajalca in prodajalca. Smotrno vprašanje je seveda morebitni prehod na Nvidijino najzmogljivejšo kartico RTX 4090. Te so še malce zmogljivejše, odvisno od igre oziroma opravila … a res težko upravičimo dvig cene. 15 odstotkov več zmogljivosti za 90 odstotkov višjo ceno se nam ne zdi ravno najboljša kupčija. Kartice RTX 4090 namreč veljajo nekje okoli 2.500 evrov.
Druge komponente sledijo vzorcu prejšnje sestave. Pomnilnik DDR5, glede na razred bi rekli vsaj 64 GB (200 evrov), mirno tudi dvakrat toliko. Enako pri pogonu SSD – Samsung 990 Pro 2 ali več TB bo dobra izbira. Napajalnik pri izbrani sestavi naj bo 1.000 W, ohišje spet dovolj veliko za vse izbrane komponente. Za ta procesor bi svetovali uporabo vodnega hlajenja. Odlična izbira je Arctic Liquid Freezer III 420 – model s tremi ventilatorji premera 140 mm, bomo pa ob tem morali biti pazljivi pri ohišju. Res pa je, da vsa igričarska ohišja višjega razreda podpirajo tudi te hladilnike.
Igričarski računalnik višjega razreda
Predlagana sestava:
plošča s sistemskim naborom X870
procesor AMD Ryzen 9 9800X3D
pomnilnik 64 GB DDR5
pogon SSD NVMe 2 TB
napajalnik 1000 W
vodni hladilnik procesorja 420 mm (3 × 140 mm)
grafična kartica Nvidia RTX 4080 Super
cena: 3.000–4.000 EUR