Koliko dražji bo iPhone zaradi ameriških carin?
Za Apple telefone iPhone izdelujejo na Kitajskem, od koder je izvoz v ZDA nenadoma postal 145 odstotkov dražji zaradi carin. O točnih številkah raje ne bi pisali, ker so se carine v tem mesecu spremenile že štirikrat (sprva 20 odstotkov, nato 54, 105 in naposled 145 odstotkov). O posledicah pač.
Naivno bi bilo pričakovati, da bomo izven ZDA povsem izolirani od drame, ki se odvija v ameriško-kitajskih odnosih. Razlogi so preprosti, njihovo součinkovanje malo manj, posledice pa še preprostejše. Na koncu bo iPhone – in še marsikaj drugega – dražji.
V ZDA bo iPhone več sto dolarjev dražji. Njegovi predcarinski ceni ne moremo preprosto prišteti 145 odstotkov, ker se carine obračunavajo na vrednost izdelkov ob uvozu, ki je seveda nižja od prodajne cene. Bruto marža celotnega podjetja je okrog 50 odstotkov, na iPhonih pa je okoli 60 odstotkov. To bi pomenilo, da iPhone 16 Pro, ki se prodaja za 1000 dolarjev, podjetje v resnici stane 400 dolarjev v proizvodnji. Carina bi torej znašala 580 dolarjev, za kolikor bi se iPhone podražil, če bi želel Apple strošek v celoti prevaliti na potrošnika.
V praksi bo nekoliko drugače, ker je svet kompleksen. Nekaj telefonov se sicer izdela izven Kitajske, a teh je okoli 20 odstotkov. Po drugi strani pa bo Apple skoraj zagotovo želel obdržati ceno enotno za cel svet, da bi se izognil sivemu trgu nakupov telefonov v Kanadi in drugod ter tihotapljenju čez mejo. Tihotapljenje pomeni preprosto, da se bodoči lastnik zapelje čez mejo, kupi telefon in ga odpre ter prinese nazaj kot osebno napravo.
V tem primeru bi moral Apple ceno drugod povišati enako kot v ZDA. Apple v ZDA proda približno vseh svojih iPhonov, če precej zaokrožimo. Torej bi moral ceno po vsem setu povišati za 250-300 dolarjev, da bi nadoknadil stroške carin. Apple se seveda lahko odloči, da bo del stroška enostavno pokril sam, s čimer bi zmanjšal svojo dobičkonosnost. Težji izziv je premik proizvodnje v ZDA, saj bi zgolj premik 10 odstotkov proizvodnje trajal tri leta in stal 30 milijard dolarjev.
Možna pa je še tretja različica, ki verjetno lahko uspe le Applu. Cene bi lahko dvignil še bolj, kot bi to narekovale carine, in ustvaril še več dobička, če želi obdržati isto bruto maržo. Vse je odvisno od cenovne občutljivosti kupcev. Če želi Apple ohraniti enake dobičke v globalnem povprečju, se bo cena povišala za 200-300 dolarjev. Če želi Apple v ZDA ohraniti enako bruto maržo, se bo cena povišala na astronomskih 2450 dolarjev (in Applu bo močno poskočil tudi dobiček). Resnica bo nekje vmes.