Pro et contra - Prepoved telefonov v šolah
Vedno več šol, ponekod pa kar držav, se odloča za delno ali celo popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov šolah. Ni to v današnjem času nekoliko preveč restriktivni ukrep?
Vedno več šol, ponekod pa kar držav, se odloča za delno ali celo popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov šolah. Ni to v današnjem času nekoliko preveč restriktivni ukrep?
Družbena omrežja hitro sklepajo, kaj nam je všeč, a so pri tem površna in nerealistično pretiravajo. Razumejo zgolj enostavno logiko: če je malo dobro, bo veliko boljše. Veliko enakega ali vsaj podobnega. Brskanji po njih nas hitro zapelje v zajčje luknje, ki se jih včasih sploh ne zavemo.
Naj nadaljujem – novih PC-jev Copilot+ v resnici skorajda ni. Zelo natančen in motiviran navdušenec jih bo morda v kakšni trgovini celo našel, sveta pa, kljub napovedim, nikakor ne obvladujejo.
Pred približno 25 leti sem (prvič) prebral roman Veliki Gatsby ameriškega pisatelja Francisa Scotta Fitzgeralda. Jay Gatsby je prototip kulta osebnosti, ki ga danes pooseblja Elon Musk.
Priznam, sem spletoholik. Še več, sem tudi obsesivni spletni nakupovalec – zakaj bi se vozil v trgovino, če lahko nakup opravim od koderkoli, kar prek telefona? Včasih celo od tam, kamor gre še cesar peš. Toda sistem res odlično deluje le, dokler ne pride do prve okvare …
Pojavljajo se predlogi in celo zakoni, ki ponudnike pornografskih vsebin na spletu obvezujejo k strogemu preverjanju starosti uporabnikom. Ali ni tak pristop prestrog?
V zadnji kolumni sem sprejel dejstvo, da se staram, in se pritoževal, kako so bile »stvari« nekoč boljše. In kako so zdaj drugačne – slabše, seveda. Govoril sem o internetu, ki je bil nekoč bolj dinamičen, zanimiv in raznolik.
Konec poletja je navadno čas, ko se proizvajalci odločijo predstaviti jesenske novosti, ki naj bi se dobro prodajale tam nekje do božičnih razprodaj. Tako smo dobili nove telefone Pixel in iPhone, nove pa so tudi – pametne ure.
Novi osebni računalniki, Copiloti+ PC, so skoraj ekskluzivno na voljo le s procesorji arhitekture ARM. Zakaj?
Prihajajoče obdobje množične rabe umetne inteligence močno sloni na velikih jezikovnih modelih (LLM) kot temelju za storitve, kjer za komunikacijo uporabljamo pogovor v naravnem jeziku. Toda manjši jeziki, med katerimi je tudi slovenščina, v velikih jezikovnih modelih, ki jih nudijo spletni velikani, niso enakopravno obravnavani. Paziti moramo, da bomo kot država uveljavili svoj nacionalni interes – uporabo slovenščine.
Ustvarjalci Monitorja si julija že tradicionalno vzamemo čas za oddih, zato je navadno septembrska številka tista, v kateri je več novosti in zanimivosti, in tudi tokrat je tako. V »počitniškem« mesecu so na plan privrele tri za računalništvo pomembne tematike.
Na spletu je najti množico programskih in celo strojnih rešitev za nadzor delavcev v podjetju, ki jih delodajalci uporabljajo, denimo, v ZDA. Je to etično in sploh dovoljeno?
Pred kratkim sem prebral misel, kako smo včasih govorili, da 'surfamo' po internetu, kot da je to nekaj zabavnega. V hipu me je prešinilo – pogrešam internet.
Zgodilo se je, kar se je še leto nazaj zdelo nemogoče – podjetje, ki izdeluje grafične kartice, je postalo najvrednejše na svetu. Res pa je, da so grafične kartice le še manjši del njegovega poslovanja.
Pred časom smo se v neki družbi pogovarjali o tem, ali bi se, seveda s trenutnimi življenjskimi izkušnjami, ponovno odločili za enako karierno pot, kot smo se, oziroma ali bi kaj spremenili.
Microsoft bo Windows preplavil s kopiloti in zavladala je panika – potrebujemo nove nevronske procesorje, nove procesorje, nove računalnike. Kar naenkrat vse vre od kratic AI, Copilot, NPU in TOPS; tisti proizvajalec, ki tega morda ne bo imel, bo odmrl.
Google, pridi, prosim, prisedi. Pogovoriti se morava. Vem, tudi meni je težko, a žal tako ne gre več naprej. To, kar imava, ni več to, kar sva imela. Rabiš robček?
Naj bo avtomobil le prevozno sredstvo, ki ga v celoti upravlja človek, ali naprava, kjer je/bo človek v kar največji meri le potnik?
Ko nekomu omenim, da delam v IT, sploh pa, če pri tem dodam, da občasno pišem za revijo Monitor, se psihološko pripravim na vprašanja kalibra »Ej, daj mi nekaj povej. Ravno razmišljam, da bi kupil nov telefon«. Včasih so me ljudje spraševali še po prenosnikih, pogosto se v tem položaju najde tudi kak televizor.
Monitor je pred 33 leti nastal na krilih potrebe po ocenjevanju in primerjavi naprav ter programskih paketov. Pred 22 leti smo to nadgradili v redno mesečno primerjanje, zdaj pa to ukinjamo. Časi so se spremenili.
Če želim svojega otroka navdušiti in pripraviti za programiranje – je to bolje opraviti z vizualnimi orodji, kot je Scratch, ali z resnim programskim jezikom?
Prihod programskih rešitev in storitev s področja umetne inteligence že povzroča znatne spremembe v tako rekoč vseh ostalih kategorijah programske opreme, od pisarniških programov, do programov CAD. Spreminja tudi strategijo proizvajalcev strojne opreme, saj se nam med drugim obeta, da bomo dokaj kmalu del procesiranja umetne inteligence izvajali lokalno na računalnikih.
Elektronska pošta je danes samoumevna, nekaj, kar imamo vsi. Da smo dosegljivi na nekem e-naslovu, danes pričakujejo vsi, od delodajalcev do trgovin. Lep uspeh za tehnologijo, ki je nastala kot eksperiment med akademiki.
V šolstvu se ob nadgradnjah učilnic večkrat pojavlja potreba po novem »platnu«. Je takrat morda smiselno razmišljati kar o televizorju? Ali res potrebujemo projektor in že kar nekako staromodno platno?
Ne boste verjeli, zadnje leto se vse več pogovarjam o rešitvah in programih, ki temeljijo na umetni inteligenci (UI). Tudi na teh straneh sem že pisal o njej, med drugim tudi o tem, da se vse bolj opiram na pomoč teh sistemov.
Čeprav namizne Linux distribucije ostajajo v senci operacijskih sistemov Windows in MacOS, se zdi, da je prihodnost svetla. No, vsaj sedanjost je, saj se je tržni delež Linuxa v zadnjih dveh letih skoraj podvojil in zdaj dosega prek štiri odstotke, skupaj z ChromeOS pa jih presega celo šest.
Osebni računalniki so kot lego kocke, smo nekoč rekli. Še vedno so, toda ali je res smiselno sestavljati pece vsakič, ko se odločimo za nakup novega?
Zadnje čase spet malo več razmišljam o tem, kaj žene nekoga, da se spravi k nadgradnji nekega kosa opreme. Zakaj bi zamenjal prenosnik? Kdaj bi nadgradil namizni računalnik? Je že čas za nov telefon?
Cilj je bil preprost: priti v soboto popoldne iz Ljubljane v Celje. Način samoumeven: z vlakom. Izvedba pa – po nepotrebnem zapletena, nepovezana in kaotična. To je zgodba o uporabniški izkušnji digitalizacije Slovenskih železnic.
Le kako mi je nekaj tako neumnega in hkrati zabavnega spolzelo med prsti!? Ne vem, toda bolje pozno kot nikoli – čas je za razpravo o čiščenju digitalnih smeti, kot so si jo zamislili nekakšni »ekologi«. In to že leta 2022!
Arhiv
Po avtorjih