Tokrat smo imeli v okviru naših rednih preizkušanj na mizi kopico tiskalnikov in prenosnikov. Slednji so se raztezali od mini prenosnikov ("netbookov") do velikanskih skorajda_ne_več prenosnikov, ki so bolj ali manj namenjeni le nepremični postavitvi na delovni mizi. Prav vsem tem napravam pa je že leta skupno - omrežno so in morajo biti povezani, sicer izgubijo smisel.
Spletno okolje je ponudilo udoben dom številnim aplikacijam, s povečano priljubljenostjo oblaka in novimi, mobilnimi odjemalci, pa se priljubljenost najrazličnejših spletnih programov še povečuje. A po drugi strani je splet tudi ogrožen, saj si številna podjetja želijo razvijalce in uporabnike pritegniti v svoj bolj zaprti svet.
Microsoft je skupaj s peščico drugih podjetij pravzaprav družba, ki pooseblja računalniško industrijo in računalništvo nasploh. Če odmislimo res najbolj zgodnje začetke osebnega računalništva, je z nami že tri desetletja in vselej v ospredju. Pravzaprav vsako leto na večjem številu področij. Če je bil nekoč znan po operacijskih sistemih - sprva DOS, potem Windows, ima danes prste vmes na domala vseh področjih računalništva, vse bolj pa tudi zabavne elektronike.
3D se nezadržno bliža v naše domove. Tema, ki je bila še pred leti rezervirana le za entuziaste, se tokrat v polnem zagonu šopiri prek reklamnih katalogov in postaja prvovrstna tema za vsakega tehničnega navdušenca. Pa smo zanj že dovolj pripravljeni?
Novo upravo Telekoma Slovenije, ki jo vodi Ivica Kranjčević, čaka še letos pet prednostnih projektov; nadaljevanje že pred leti začete reorganizacije celotne skupine, izboljšanje komunikacije z zaposlenimi in med njimi, premislek o naložbeni politiki na Balkanu, aktivno sodelovanje z regulatorjem (APEK) pri strategiji regulatorne politike in izboljšanje odnosov s konkurenčnimi operaterji na podlagi ustvarjalnega dialoga. Ker gre za obsežno tematiko, bomo drugi del obdelali v naslednji številki.
Verjetno ne bo nikogar prav hudo presenetilo, če zapišem, da so (digitalni) fotoaparati danes eni izmed najbolj prodajanih izdelkov, ki so izšli iz "računalništva" v najširšem pomenu besede. Podobno (ne)presenetljivo je, da tržni delež (digitalnih) video kamer prav zaradi njih drastično upada.
V zadnjih nekaj mesecih smo v Monitorju dodobra spoznali Intelovo novo linijo procesorjev s preprostim imenom Core i. Osnovnejši procesorji so v skupini i3, malce zmogljivejši imajo v imenu oznako i5, zgornji razred pa predstavljajo procesorji i7. Gre za novo generacijo procesorjev, ki v Intelovem prodajnem programu nadomeščajo prejšnje Core 2 Solo, Core 2 Duo in Core 2 Quad (skupaj s Core 2 Extreme). Slednji so sicer še naprodaj, a jih bodo počasi povsod nadomestili novi modeli - sodeč po izkušnjah, nam bodo ti delali družbo vsaj nekaj let.
V časih, ko internet, mobilni telefoni in storitve v oblaku na novo definirajo področje računalništva, se dogajajo tektonske spremembe tudi na področju televizije, ki tako kot vsi mediji išče svojo novo vlogo v sodobni informacijski družbi. Ta pa je precej drugačna, kot smo bili vajeni doslej, čeprav imajo mnogi pomisleke, tako na strani potrošnikov kot tudi ponudnikov vsebin.
Če to berete, potem ste vsaj po naslovnici zagotovo že opazili, da je tokratni Monitor precej drugačen od tistega, ki ste ga imeli v rokah prejšnji mesec. In upam, da se strinjate, da je bil za to res že čas; navsezadnje smo zadnjo večjo spremembo podobe revije izvedli pred več kot šestimi leti.
Revolucijo osebnega računalnika je povzročila njegova odprtost. Razmeroma okorno napravo je bilo mogoče dopolnjevati tako strojno kot programsko. To, kar je začel Apple II, je še bolj približal množicam IBMov PC in njegovi posnemovalci. Zdaj se zgodovina piše na novo pri mobilnih napravah.
Sploh nismo opazili, kako se je nenadoma končal srednji vek in naše dragocenosti odtlej niso bile več zaklenjene samo z ključavnicami, temveč vedno pogosteje z gesli, PIN kodami in podobno šaro. Ja, že moja prva kolesarska ključavnica je terjala pomnjenje treh številk - oziroma 20 sekund spretnih prstov, če si jih slučajno pozabil.
Če ste v računalništvu že dovolj dolgo, ste gotovo doživeli že kar nekaj verskih vojn tipa Commodore : Spectrum, Windows : OS/2, Windows : Linux, PC : Mac, Windows : OSX. Verskih vojn, ki se jih gre prenapeta mladež v pismih bralcev, na spletnih forumih in še kje. Zabavno, vendar nič hujšega. Huje je, da smo danes priča globalni verski vojni tega tipa, ki je de facto ušla z vajeti - "Apple or die!"
V Monitorju smo se kar nekaj časa izogibali zares poceni izdelkom - oziroma so se tudi oni izogibali nas. Načeloma še vedno velja rek: kolikor denarja, toliko muzike. In tako smo včasih dobili "poceni robo", ki nas je razočarala na vsakem koraku. Še toliko bolj pa so bili razočarani uvozniki teh naprav ob branju naših preizkusov. Bali smo se, da bo tako tudi z izdelovalcem Medion, katerega izdelke prodajajo v trgovinah verige Hofer.
Danes je že povsem očitno, da se bo boj za prevlado, pa tudi razvoj na področju računalništva v prihodnjih letih dogajal pretežno v domeni trojice Apple - Google - Microsoft. Toda med tem, ko trojica prinaša svetovni javnosti precej dobrega in zanimivega, v ospredje vse bolj prihaja tudi manj čedno početje. Žal se pri vsem tem glas manjših izdelovalcev vse manj sliši, vsaj dokler ne posežejo v dogajanje državne ustanove.
Če je še kdo dvomil, da so mobilne naprave prihodnost (osebnega) računalništva, bo nove dokaze za to našel v odkritem konfliktu še včerajšnjih zaveznikov, ki ju je razdvojila prav sočasna ponudba sodobnih mobilnih naprav.
Delo honorarnega pisca za revijo Monitor je večinoma umirjeno, brez posebnih presenečenj in senzacionalnosti. Ne poročam z vojnih območij, prizorišč naravnih nesreč, izpred parlamenta ali z žarišč sosedskih sporov. Največja popestritev tega prijetnega in večinoma umirjenega dela je tako elektronska pošta odgovornega urednika z nenavadno izbranimi velikimi rdečimi črkami, katerih sporočilnost je povezana z datumi za oddajo prispevkov. Še prijetnejše pa je vabilo na novinarsko konferenco ali, bolje rečeno, dogodek, ki ga pripravlja katero izmed podjetij. Prvoosebno sem lahko priča predstavitvi novosti, o katerih bom izvedel iz prve roke, o njih lahko spisal novico in se prvi dotaknil najsodobnejših umotvorov velikih razvijalcev sodobne elektronike. Hkrati pa še navezal stike, ki mi bodo v prihodnje lahko še kako koristili.
V Googlove napovedi, da se bo podal v odkrit spopad z najštevilčnejšo državo na svetu, je verjel malokdo. Ravno tako, kot zdaj le malokdo verjame, da Kitajska na izziv ne bo odgovorila z vsemi topovi. Da bi tak odgovor v podobnem primeru zmogla tudi naša država, se ni bati. Največ, kar zmore, je igranje s strežniki DNS ...
Prav na teh straneh sem pred dobrim letom dni pisal o takrat izjemno aktualni gospodarski krizi. Od takrat se je zgodilo marsikaj, izdelovalci računalniških naprav pa so večinoma že predstavili svoje poslovne rezultate iz preteklega leta.
Za Google se zdi, kot da ne pozna meja. Kljub recesiji se še naprej uspešno razvija, nove pobude pa predstavlja v skoraj vseh porah sodobne, informacijske družbe. A pri tako velikem obsegu dejavnosti se kažejo tudi kritične pomanjkljivosti, ki izvirajo iz samih temeljev delovanja družbe.
Videti je, da vnovič zorijo razmere. s katerimi se nam v prihodnjih mesecih in letih obeta nov val odmevnih tožb, protitožb ter poseganja držav v to, kar se dogaja na svetovnem trgu informacijskih izdelkov in storitev. Očitno načeloma prosti trg ni ravno način, s katerim se da vse urediti. Poštenost, samoomejevanje, demokracija? Očitno so to le pravljice za male otroke. Tam zunaj je prava vojna (za kupce).
Nekateri za svoje IT storitve zaračunavajo dampinške cene. Tako ne bo šlo več dolgo naprej. Je smisel življenja res le v delu od 0 do 24h, in to za mezdno plačilo?
Počasi bomo lahko rekli, da že vrabci na strehi čivkajo, da se nezadržno približuje december 2010. December, ko bomo ugasnili analogne televizijske oddajnike in prešli na digitalno oddajanje DVB-T. Kljub temu še vedno ni zaupati državi, da bo vse speljala, kot je treba.
S prvo številko naše revije v tem letu, seveda pa tudi prvo številko v novem desetletju, bo pravi čas za vprašanje, kam gredo naprave, ki jih redno srečujemo v okviru nenehnih preizkusov. Začnimo z najmanj zanimivimi napravami, tiskalniki.
Ena največjih novosti, ki jih pričakujemo v letu 2010, je zagotovo prihod 3D televizije in vsega, kar sodi zraven. Ta hip je sicer še težko reči, ali gre res za revolucijo ali zgolj marketinški trik, ki bo rešil finančno prihodnost precej opešanih izdelovalcev zabavne elektronike ter ponudnikov vsebin, toda napoved vsekakor zbuja vso pozornost javnosti. Novost utegne precej spremeniti televizijo, kot jo poznamo danes, pa ne samo to - najbrž tudi področje računalništva v celoti.
Poznate ljudi, ki uporabljajo Facebook, Twitter ali Second Life? Bom neposreden - po moje gre za ovce. Res, vsi aktivni uporabniki teh "fenomenov" po imenu socialna omrežja so navadne ovce. Pač digitalne, a še vedno ovce. Takšne, ki jih je mogoče s ščepcem soli voditi okoli po širnih planjavah interneta in izkoriščati za bolj ali manj pridobitne namene.
Spremembe pri rabi informacijskih tehnologij so gnane predvsem z vse bolj razširjeno povezljivostjo v globalno računalniško omrežje. Žične in predvsem brezžične povezave prodirajo vse globlje in vse bolj in bolj vplivajo na naš vsakdan.
Računalniški virusi so očitno precej drugačni od tistih, ki jih vsak dan vdihavamo. Če se slednji kljub hudi svetovni "pandemiji" kar naenkrat razblinijo v nič, se prvi zelo hitro razvijajo, mutirajo in ogrožajo svet, kot ga poznamo. Resda panika ob njih še ni dosegla primerljive ravni, a ne manjka veliko.
Na splošno si pod pojmom prenosnik še vedno predstavljamo povprečno prenosljiv računalnik s 15-palčnim zaslonom, optično enoto, nizko tipkovnico solidne velikosti in nekaj različnimi možnostmi za dostop do spleta. Prenosnike z večjimi zasloni smo imeli za prevelike za večino navadnih opravil, tisti manjši, povečini taki, pri katerih je diagonala merila okoli trinajst palcev, pa so bili vedno malo posebni, namenjeni prenašanju.
Google je dvignil del tančic iznad operacijskega sistema Chrome OS, to pa utegne imeti globoke posledice za prihodnost računalnikov in računalništva, kot ga poznamo danes. Kljub preprostosti vnaša radikalno drugačen pogled na to, kaj je pravzaprav vloga osebnega računalnika. V tej zamisli je precej tveganj - zaneti lahko veliko revolucijo, po drugi strani pa se lahko izkaže tudi za največji spodrsljaj Googla.
Na straneh te revije se je pred skoraj dvema letoma nad pretirano zeleno propagando razkuril že naš urednik. Trend, ki je samega sebe prignal do absurda, si po tolikšnem času zasluži še malo pozornosti in zdravorazumskega pogleda.
Arhiv
Po avtorjih
