Pro et contra - tablice z e-črnilom ali ne?
Je e-črnilo res že dovolj zrela tehnologija, da jo lahko uporabimo tudi v zaslonih tablic in morebiti celo prenosnikov?
Je e-črnilo res že dovolj zrela tehnologija, da jo lahko uporabimo tudi v zaslonih tablic in morebiti celo prenosnikov?
Od nekdaj se bolje razumem z računalniki kot z ljudmi. To sicer rečem v šali, a kot pravijo, je v vsaki šali tudi kanček resnice. Računalniki so konec koncev orodje uporabnikov, torej ljudi, ki jih kot sistemski administrator podpiram in jim pomagam, da lahko opravljajo svoje delo.
Po mnenju nekaterih uporabnikov Twitterja ta od dneva, ko ga je kupil Elon Musk, gori. V resnici je Twitter še vedno dostopen in povsem normalno deluje, uporabniki lahko še vedno objavljamo in beremo vsebine. Elonov brezkompromisni stil vodenja, del katerega je navidezno transparentno komuniciranje prek tvitov na osebnem računu, nekatere zagrizene uporabnike plaši in straši, spet druge navdušuje. Prvi grozijo z odhodom in razmišljajo o alternativah ter k temu pozivajo še druge, a zgodi se bolj malo.
»Too big to fail,« reklo, ki ga v zadnjem času uporabljamo predvsem v povezavi z bankami. Prepričan sem, da bi ga lahko tudi v povezavi z nekaterimi podjetji s področja informacijske tehnologije.
Je »pamet« res nekaj, kar je priporočljivo vgrajevati v hiše? Nam pamet res lahko dovolj hitro sledi ali je bolje luči in naprave vklapljati ročno?
Naše pisalne mize in delovno okolje so sveti. Za nekatere je običajno, da se morajo do tipkovnice prekopati čez gore papirjev, revij in še česa, drugi morajo imeti ob sebi radio (da, analogni!), iz katerega blebetajo radijski voditelji in občasno celo spustijo kako rock pesem. Tretji pa smo navajeni (oziroma stremimo k temu), da na mizi ni preveč stvari.
Ne poznam institucije, ki bi imela bolj nonšalanten delovni čas od bank, približajo se jim le poštne poslovalnice. Od pol devetih do pol petih med delovniki pač v praksi pomeni, da je treba za vse obiske vzeti dopust ali vsaj ure odsotnosti z dela. Banke pač dobro vedo, da jih nujno potrebujemo.
Citat v naslovu je izrekel šef trenutno najbolj vročega podjetja OpenAI, ko je odgovarjal na govorice o menda prihajajoči četrti generaciji jezikovnega modela GPT. Toda ljudje s(m)o razočarani že zdaj, ko v svet počasi kapljajo kapljice Microsoftovega necenzuriranega 'Bing_GPT'. In Googlovega Barda, seveda.
Tokrat smo rubriko Pro et contra v celoti prepustili kar – umetni inteligenci. Jezikovni model ChatGPT (chat.openai.com) smo povprašali kakšne so slabosti in prednosti ChatGPT v primerjavi s klasičnimi spletnimi iskalniki.
Ko je podjetje Lego pred kratkim napovedalo, da bo upokojilo svojo robotsko linijo igrač, poimenovano Mindstorms, ki je luč sveta ugledala daljnega leta 1998, sem močno zastrigel z ušesi.
Apple je bilo od nekdaj poseben in drugačen. Že računalnik Apple II je bil posebnež, da o macintoshu ne govorimo, z iphonom pa je podjetje stopilo v legendo. Apple je tak posebnež, da ga marsikdo dojema kot arogantneža. Ali je res?
Vsi dobro vemo, da brezplačnega kosila ni, a vseeno vedno znova upamo, da ga bomo dočakali. Razočaranju, ogorčenju in včasih celo besu, ko se brezplačna zabava konča, se ne znamo izogniti ne glede na to, kolikokrat se nam tak dogodek v digitalnem ali resničnem svetu pripeti.
Vsi vemo, da prodaje glasbenih cedejev skorajda ni več, vinilne plošče pa kupujejo le še (in spet) zanesenjaki. Vendar slišim, da imajo tudi pretočne storitve svoje slabosti …
Pred nekaj meseci je odjeknila novica, da je prodaja osebnih računalnikov zabeležila največji upad v več kot 20 letih. Število dostavljenih računalnikov, kot temu pravijo analitiki, se je v tretjem četrtletju znižalo za nekje med 15 in 20 odstotki v primerjavi z istim obdobjem lani. Gre sicer za oceno, ki se med analitiki nekoliko razlikuje, a dejstvo je, da so obeti zelo slabi.
Do Skyneta iz Terminatorja je verjetno (upam) še daleč, toda nekateri programski jezikovni modeli nakazujejo, da bo v prihodnjem desetletju ali dveh marsikdo ostal brez službe.
Arhiv
Po avtorjih