Združljivost za nazaj je postala mantra izdelovalcev strojne in programske opreme tam nekje okoli prvega računalnika IBM PC in operacijskega sistema MS DOS. Povzročila je nesluteno eksplozijo osebnega računalništva, danes pa se kaže kot cokla, ki jo bo enostavno nujno preskočiti.
Piratizirati, namreč, si "z neta" pretakati glasbo, filme in, da, še vedno tudi programsko opremo. Zakoni večinoma pravijo, da ne, vendar se v zadnjem času v svetu pojavlja tudi zakonodaja, ki pravi drugače.
Včasih so bili osebni računalniki in strežniki približno tako zanesljivi, kot so danes "pametni" telefoni oz. telefoni z operacijskim sistemom Android. Vsake toliko je kaj crknilo, vsake toliko je kaj nehalo delovati. Ampak vnovični zagon je vedno pomagal ...
Pred kratkim sem nekje prebral: "V zadnjem času (zadnjem desetletju? dveh?) smo postali obsedeni z varovanjem zasebnosti". In če sem glede varovanja zasebnosti v družbenih omrežjih osebno že kar malce sarkastičen (če ne želiš, da Facebook o tebi kaj ve, mu pač ne povej vsega, ali ne?), sem glede zasebnosti nasploh vsekakor zaskrbljen tudi sam. Še posebej, ker se zavedam, kaj vse danes zmore tehnologija.
Nova Okna, Windows 8, žanjejo bolj ali manj same pohvalne besede in članke. Kot da bi nam bilo vsem malce nerodno na glas izreči: "Halo? Prosim? Ploščice namesto ikon? Res???"
Verjetno bi danes težko našli koga, ki vsaj malce sledi dogajanju, in se ne bi strinjal, da je Steve Jobs nadvse uspešen direktor, pravzaprav kar vizionar. In bržkone se bolj ali manj vsi strinjamo tudi v tem, da je absolutist, diktator.
Revolucija osebnega računalništva se je začela nekje v mojih časih, če štejem še kak Altair, tudi nekaj prej. Toda v mojih časih smo se imeli priložnost igrati s Spectrumi in Commodorji, jaz že malce prej tudi z ZX 81. Neskromno lahko povem, da je prav to botrovalo temu, da danes pišem te vrstice v to revijo. Tisti 8-bitni mlinčki so bili dovolj poceni, da so jih lahko kupili tudi starši iz revnejših socialističnih dežel, kot je bila takrat Jugoslavija, predvsem pa so bili pripravljeni za programiranje, takoj ko smo jih vzeli iz škatle! Edino, kar je bilo na njih, je bil namreč programski jezik basic. Le nekaj pritiskov po tipkovnici in v pomnilnik je bil vnesen prvi program, klasični "Hello world!".
Vedoželjnost in firbčnost za novosti, računalniških, programskih in tistih iz sveta zabavne elektronike, je tisto, kar dela Monitor tak, kot je. Taki smo že dvajset let, vmes pa smo se nekateri tudi že postarali. Ali pa se je v resnici "postarala" kar celotna panoga?
Ime Microsoft simbolizira začetek zlate dobe računalništva, dobe, ko so računalniki začeli postajati osebni in dovolj prijazni, da so sčasoma postali dostopni vsakomur. Poznamo pa ga tudi kot hegemona, ki je ustvaril enega največjih monopolov po zrušitvi naftnega Rockefellerja. Vendar ni nič večno in Microsoft je trenutno na nevarni prelomnici.
Si je še pred nekaj leti sploh kdo predstavljal, da bo podjetje, ki je izdelalo tako marginalen izdelek, kot je spletni iskalnik, postalo silno bogato in mogočno? In si je kdo predstavljal, da bo ta marginalni izdelek postal tako zelo pomemben, za marsikoga celo ključen, kot je sedaj?
Arhiv
Po avtorjih
