V časih, ko internet, mobilni telefoni in storitve v oblaku na novo definirajo področje računalništva, se dogajajo tektonske spremembe tudi na področju televizije, ki tako kot vsi mediji išče svojo novo vlogo v sodobni informacijski družbi. Ta pa je precej drugačna, kot smo bili vajeni doslej, čeprav imajo mnogi pomisleke, tako na strani potrošnikov kot tudi ponudnikov vsebin.
Danes je že povsem očitno, da se bo boj za prevlado, pa tudi razvoj na področju računalništva v prihodnjih letih dogajal pretežno v domeni trojice Apple - Google - Microsoft. Toda med tem, ko trojica prinaša svetovni javnosti precej dobrega in zanimivega, v ospredje vse bolj prihaja tudi manj čedno početje. Žal se pri vsem tem glas manjših izdelovalcev vse manj sliši, vsaj dokler ne posežejo v dogajanje državne ustanove.
Videti je, da vnovič zorijo razmere. s katerimi se nam v prihodnjih mesecih in letih obeta nov val odmevnih tožb, protitožb ter poseganja držav v to, kar se dogaja na svetovnem trgu informacijskih izdelkov in storitev. Očitno načeloma prosti trg ni ravno način, s katerim se da vse urediti. Poštenost, samoomejevanje, demokracija? Očitno so to le pravljice za male otroke. Tam zunaj je prava vojna (za kupce).
Ena največjih novosti, ki jih pričakujemo v letu 2010, je zagotovo prihod 3D televizije in vsega, kar sodi zraven. Ta hip je sicer še težko reči, ali gre res za revolucijo ali zgolj marketinški trik, ki bo rešil finančno prihodnost precej opešanih izdelovalcev zabavne elektronike ter ponudnikov vsebin, toda napoved vsekakor zbuja vso pozornost javnosti. Novost utegne precej spremeniti televizijo, kot jo poznamo danes, pa ne samo to - najbrž tudi področje računalništva v celoti.
Google je dvignil del tančic iznad operacijskega sistema Chrome OS, to pa utegne imeti globoke posledice za prihodnost računalnikov in računalništva, kot ga poznamo danes. Kljub preprostosti vnaša radikalno drugačen pogled na to, kaj je pravzaprav vloga osebnega računalnika. V tej zamisli je precej tveganj - zaneti lahko veliko revolucijo, po drugi strani pa se lahko izkaže tudi za največji spodrsljaj Googla.
Gospodarska kriza je tudi trenutek za streznitev. Vsakdo, pa naj gre za posameznika ali podjetje, v takih časih spet pogleda temelje, na katerih stoji njegovo poslovanje, obstoj. Razumljivo. Toda časi so taki, da je treba ukrepati, ne pa vtakniti glavo v pesek kot noj. Prav tisti, ki reagirajo in ne čakajo, bodo iz te krize prišli najbrž še močnejši, kot so bili pred njo. Toda Slovenija je v teh časih, vsaj na področju informacijske tehnologije, skoraj kolektivno vtaknila glavo v pesek.
Pravijo, da so krizni časi priložnost za tiste, ki so spretni. To, kot kaže, zagotovo velja za Apple. Medtem ko si ostanek računalniške industrije bolj ali manj liže rane, je Apple zadnje četrtletje sklenil z novim rekordom v prodaji, in to kljub temu da veljajo izdelki tega izdelovalca za dražje na trgu. Če je vnovični rekord v prodaji telefonov iPhone že nekako pričakovan, pa je absolutno presenečenje več kot odlična prodaja računalnikov Macintosh. Skupno so jih prodali kar neverjetnih 17 % več kot v enakem obdobju 2008. To pa je stopnja rasti, ki smo jo redko videli celo v časih največje konjunkture in potrošniških mrzlic.
Računalniški oblaki, spletne storitve, outsourcing, hosting in še kaj bi našli. Zahvaljujoč internetu in hitrim povezavam se računalništvo vse bolj seli iz krajevnih omrežij nekam, kjer storitve ponujajo več, hitreje, za manj denarja. Toda v praksi ni tako. Upam si trditi, da večina podjetij pravzaprav ostaja pri starem, preizkušenem modelu, kjer se vse dogaja za (ali pred, odvisno od perspektive) požarnim zidom. Toda kje je razlog? Tehnološka nezrelost? Pomanjkanje standardov? Skrb za varnost? Vse to, a tu je še nekaj drugega. Strah.
V starih časih so bili zlatokopi pripravljeni žrtvovat marsikaj i, da bi dosegli končni cilj - najti zlato žilo in obogateti. Mrzlično so raziskovali in preizkušali še tako nemogoče možnosti, a le redki so na koncu zares obogateli. Zdi se, da je računalniška industrija v teh časih v podobni situaciji. Vsi mrzlično iščejo novo zlato žilo, pri tem pa vse manj izbirajo sredstva. Čeprav ne bodo priznali, gre za vprašanje obstoja.
Danes je že bolj ali manj očitno, da je prihodnost distribucije večpredstavnih vsebin tesno povezana z računalniki in internetom. Optični nosilci so sicer ta hip še vedno najbolj razširjen vir, vendar se to zelo hitro spreminja v prid prenosa vsebin neposredno iz spletnih trgovin in drugih virov. Tak način je neprimerno hitrejši, udobnejši, pravilom tudi cenejši od nakupa vsebin na nosilcu v trgovini. Novi način dostopa do vsebin hitro pridobiva na pomenu, zlasti v državah, kjer veliki ponudniki, kot sta Apple in Amazon, ponujajo praktično celoten spekter vsebin v digitalni pretočni obliki. Drugod pomanjkanje ponudbe na trgu preprosto nadomeščajo omrežja P2P in drugi viri, prek katerih je mogoče dobiti vse, od najnovejšega glasbenega albuma do filmov v visoki ločljivosti.
Arhiv
Po avtorjih
