40 let računalnikov IBM mainframe
V začetku aprila je minilo 40 let, od kar je IBM predstavil prvi mainframe računalnik z oznako IBM System/360. Prav ti sistemi so bili nato dolga leta sinonim za računalništvo, izkazali pa so se za nadvse trdožive in zanesljive sisteme, zato nasledniki živijo še danes. Še več, IBM je ravno na obletnico objavil novo generacijo mainframe računalnikov z oznako zSeries 890, namenjeno srednje velikim podjetjem. Kljub temu, da so s poplavo osebnih računalnikov mnogi dolga leta napovedovali smrt tako imenovanim >>dinozavrom<< (zlasti zaradi velikosti), se je v praksi izkazalo, da je resnica daleč od tega.
IBM je v letu 2003 tako prodal kar 2.700 mainframe računalnikov in z njimi ustvaril čez 4,3 milijarde dolarjev prometa, povpraševanje pa še narašča. Mainframe računalniki so lani predstavljali tretjino celotnega trga sistemov s ceno nad pol milijona dolarjev. Čeprav je lani prodaja mainframe računalnikov lani za IBM predstavljala le 5% celotnega prometa, imajo storitve povezane s temi sistemi že precej pomembnejši delež - 25% prometa iz tega področja za IBM, predvsem pa ta prihodek prestavlja skoraj 45% vsega operativnega dobička, kar pomembni, da je donosnost večja od povprečja v industriji.
Poleg zagotavljanja izvajanja obstoječe namenske poslovne programske opreme so računalniki zSeries našli pred leti novo vlogo kot zelo zanesljivi strežniki, ki lahko z uporabo naprednih tehnologij, od virtualizacije, odpornosti na napake in zmogljivosti nudijo celo več, kot manjši sistemi, kar je zelo pomembno za zanesljivost ključnih transakcijskih sistemov. V zadnjih letih je bilo tako več mainframe računalnikov prodanih celo v vlogi velikanskih koncentratorjev za konsolidacijo strežnikov, na katerih deluje nekaj sto, celo tisoč navideznih strežnikov z Linuxom. Dogaja se celo to, da stranke večje število manjših sistemov zamenjuje za en večji sistem zSeries.
Seveda se je v štiridesetih letih ogromno spremenilo. Od tehnološke zasnove, do zmogljivosti in seveda cene. System/360 je bil prvi serijski računalnik, ki so ga prodajali po enaki zasnovi različnim strankam. Pred tem je bil vsak računalniški sistem dobesedno unikat, zasnovan in zgrajen specifično za posamezno stranko. Serijska proizvodnja je tudi prinesla nove koncepte, kot je združljiva programska oprema, enotni programski sistemi, računalniški sistemi in še marsikaj drugega. Prvi sistemi so bili sicer ogromni in so zaradi vodnega hlajenja zavzemali prostor večje sobe. Čeprav ob predstavitvi prvih sistemov IBM ni bilo več mlado podjetje (začetki segajo precej dlje), je bil za družbo System/360 tedaj daleč največji projekt. IBM je v razvoj tedaj vložil skoraj neverjetnih (še za današnje čase) 5,5 milijarde dolarjev, medtem ko so letni prihodki znašali zgolj 3,2 milijarde dolarjev. Seveda se je vse razmeroma hitro poplačalo. Dokaz je tudi to, da so se čez čas pojavili prvi združljivi sistemi, ki so jih po licenci izdelovali Amdahl in Hitachi.
Medtem, ko so prvi sistemi System/360 stali med 133.000 in 5,5 milijoni dolarjev, se danes cena večinoma prične nad milijonom dolarjev. Prav zato je zanimiva poteza s sistemom z890, ki ga po dolgih letih IBM zopet ponuja po znatno ugodnejši ceni - osnovni sistem je na voljo že za 200.000 dolarjev. S tem želijo spodbuditi trg, ki se tipično ni oziral za sistemi mainframe računalnikov, temveč so se oskrbovali predvsem s strežniki Unix. Najmanjši model je po zmogljivosti za okoli 30% manjši od dosedanjih modelov z800, največji model pa dvakrat zmogljivejši od doslej največjega tovrstnega sistema, vmes pa je kar 28 različic. Da bi spodbudili zanimanje manjših podjetij kot doslej, so za nove sisteme zSeries razvili tudi poseben modul zAAP (zSeries Application Assist Processor), ki omogoča izvajanje programov v javi, ki se vse bolj uveljavlja kot vodilna platforma pri programskih strežnikih.
IBM je sočasno z novimi sistemi z890 predstavil tudi cenejši pomnilniški sistem iz družine največjih sistemov Enterprise Storage Server (ESS), bolj znanih pod imenom Shark, ki nosi oznako ESS 750. Tudi tu gre za poskus iskanja novih trgov, saj je sistem cenejši od dosedanjih Sharkov in cilja na stranke, ki ne rabijo vseh funkcionalnosti in najvišje zmogljivosti. ESS je na voljo s podporo za diskovni prostor od 1,1 do 4,6 TB, kar pa je povsem dovolj za tipična srednje velika podjetja, pa tudi za večino strank v Sloveniji. Komur to ni dovolj, lahko kasneje sistem nadgradi do zmogljivosti večjih modelov ESS 800.