Bo tehnologija v zdravstvu problem?

Tehnologija se širi na vse strani. Da je še kako pomembna v zdravstvu, seveda ni nekaj novega. Vsakodnevno na tržišče prihajajo novi, prelomni izdelki, ki nam bodo v prihodnosti reševali življenja. Tako je IBM leta 2009 vložil prošnjo za patent, ki mu je bil pred kratkim tudi dodeljen, kjer je opisal pametna tla. Posebna površina naj bi v primeru varnostne ali zdravstvene težave, znala opozoriti ustreznega naslovnika (policija, prva pomoč). Predstavljajmo si, da elektronska tla, občutljiva za dotik, prepoznajo srčni napad uporabnika in o tem pravočasno obvestijo zdravniško pomoč. Veliko življenj bi bilo rešljivih.

Po drugi strani pa elektronske naprave v medicini že predstavljajo težavo. Raziskovalci podjetja McAfee so odkrili način, s katerim lahko prevzamejo upravljanje z inzulinskimi črpalkami, vgrajenimi v bolnikovo telo. Slednje so običajno opremljene z radiofrekvenčno komunikacijo, da jih zdravniki lažje uravnavajo, ne da bi bilo pacientu pri tem treba zopet pod nož. Tovrstna povezava je ranljiva in sposoben zlikovec bi znal prevzeti nadzor nad vstavljeno napravo. Raziskovalci so demonstrirali vdor v inzulinsko črpalko, pri čemer so vsebino, običajno zadostno poldrugemu mesecu rabe, popolnoma izpraznili. Takšen vdor bi v resničnem življenju pomenil resno hipoglikemijo oziroma prenizko raven glukoze v krvi. V testnem prikazu je raziskovalcem uspelo onesposobiti vibracijski alarm, ki uporabnika opozarja na delovanje, in upravljati črpalko na oddaljenosti slabih sto metrov.

Možnost napada na operacijsko vstavljena zdravstvena pomagala je znana že dalj časa. Že leta 2008 so na ameriški univerzi Massachusetts predstavili način, kako prestreči signal srčnega defibrilatorja, ki med delovanjem z njim začasno ustavi bolnikove elektronske vsadke. S prestreženim signalom bi zlikovec lahko povzročil smrt žrtve, na primer srčnega bolnika s srčnim spodbujevalnikom, na precej enostaven in težko izsledljiv način. Šifriranje signala, predlagana rešitev za dotični problem, bi povzročilo večjo porabo energije, kar bi posledično pomenilo pogostejše operacijske posege na pacientu.