CeBit 2001 -- v znamenju mobilnosti
Največji računalniški sejem na svetu, CeBit, je vsako leto znanilec tehnologij in rešitev, ki jih bomo srečali v bližnji, včasih pa šele daljni prihodnosti. Letošnji je potekal v znamenju mobilnih rešitev in komunikacij, s katerimi naj bi proizvajalci prebrodili težave, ki tarejo računalniško industrijo.
Kljub temu da je tudi letošnji CeBit obiskalo rekordno število obiskovalcev in razstavljavcev, se nekoliko pozornejši obiskovalec ne more povsem znebiti vtisa previdnosti, celo zadržanosti med razstavljavci, čeprav imajo vsi vendarle pokazati kaj novega.
Vsi razstavljavci, pa naj gre za ameriške, vzhodnoazijske ali evropske proizvajalce, so zaskrbljeni zaradi pomanjšanega povpraševanja, ki je posledica gospodarskih težav na velikih svetovnih tržiščih, zlasti ZDA. To je v svojem govoru na letošnjem CeBitu izrazila tudi Carly Fiorina, direktorica družbe Hewlett-Packard. Zaradi globalne povezanosti v računalniški industriji naj bi kmalu krizo občutili tudi v Evropi, čeprav za zdaj s strani evropskih proizvajalcev ni čutiti pesimizma. Ravno nasprotno. Nekateri, ki so se lani ubadali s težavami, na primer francoski Bull ali japonsko-nemški Fujitsu Computers, pričakujejo letos precej boljše rezultate, celo dobiček.
Prav zaradi obstoječe in napovedane krize se proizvajalci množično usmerjajo na druga področja. Letošnji CeBit je tako potekal v znamenju mobilnega računalništva (predvsem ročnih računalnikov) in brezžičnih komunikacij. Ročni računalniki so bili v ospredju prav pri vseh proizvajalcih, od tistih že uveljavljenih, do nekaterih povsem novih. Mesto številko ena je zavzelo podjetje Palm, ki je na sejmu predstavilo nova modela M105 in M505, slednji pa se lahko pohvali z barvnim zaslonom z novo tehnologijo (refleksivni zaslon), kljub majhnim meram, primerljivim z dosedanjim modelom Palm V, pa je zmogljivejši in precej bolj razširljiv. Palm je na vso moč podprl razširitvene kartice (za zdaj le pomnilniške) tipa SD, ki so dimenzijsko najmanjše obenem pa tudi najcenejše (čez nekaj let na bi jim nato cena padla kar za desetkrat). Videti je bilo tudi nove Handspringe, vključno z lahkim modelom Visor Edge, ter Sonyjev Clie.
Med računalniki z Windows CE sta nekaj novosti prikazala Hewlett-Packard (model Jornada 525, doslej najcenejši barvni HP-jev ročni računalnik, Jornada 710, novi model s tipkovnico) ter Compaq (iPaq PocketPC s kar 64 MB RAM), svoj vstop na to področje pa je napovedal tudi Fujitsu Siemens, ki bo svoj model predstavil poleti. Drugje se kazali zgolj prototipe. Podobno velja za ročne računalnike, ki naj bi uporabljali za delovanje Linux (Acer, Sharp ...). Kot kaže razvoj še poteka. Mnogi čakajo na Toshibo, ki se menda ukvarja s prototipi z vsemi tremi glavnimi platformami (Windows CE, PalmOS, Linux), dokončna odločitev pa še ni padla. Tudi HP razmišlja o ročnih računalnikih, ki ne bi uporabljali le Windows CE.
Novi operacijski sistem so prikazali pri Symbianu, ki je med tem pridobil podporo podjetja IBM, čeprav podrobnosti niso znane. Novi različica platforme in operacijskega sistema namreč podpira nekatere nove tehnologije, kot sta bluetooth in GPRS.
Največ pozornosti so poleg ročnih računalnikov na CeBitu 2001 brez dvoma pritegnile brezžične in mobilne komunikacije. Vsi glavni ponudniki mobilnih telefonov (Nokia, Ericsson, Motorola) so prikazali nove modele, med katerimi sta dve glavni novosti - podpora za hitrejše prenose podatkov GPRS ter brezžične komunikacije z drugimi napravami prek vmesnika bluetooth. Toda videti je, da večina modelov še ni povsem pripravljenih, čeprav se pri Motoroli hvalijo, da so že dobili naročilo za pol milijona enot. Le redki napovedujejo v prvi fazi popoln izkoristek zmožnosti sistema GPRS - pa naj gre za telefone ali storitve. Kar nekaj jih tako navaja, da bodo za začetek podpirali kar dva kanala namesto polne zmožnosti sistema. Uporabniki pa z nestrpnostjo pričakujejo GRPS, saj zaradi paketnega prenosa in nenehne povezanosti v omrežje predstavlja bistveno boljšo osnovo za prenos računalniških podatkov prek mobilnih omrežij kot s tehnologijo GSM.
Ogromno je bilo videti rešitev s tehnologijo bluetooth, čeprav le redkokje objavljajo tudi začetek prodaje. Večina meni, da bomo v trgovinah rešitve videli šele jeseni. Nekaj podobnega smo slišali tudi lani v tem času in zato lahko le upamo, da bodo tokrat obljube držale. Hewlett-Packard je tako prikazal nekaj zanimivih izdelkov, na primer prvi brizgalnik z vgrajenim vmesnikom bluetooth. Videti pa je bilo tudi nekoliko bolj nenavaden izvedbe tehnologije, na primer brezžični radijski sprejemnik z vmesnikom bluetooth, ki so ga prikazali pri Ericssonu ali pa brezžične zunanje naprave, kot so miške, tipkovnice in celo projektorji (Toshiba).
Medtem ko je bluetooth še v povojih, pa druga, zmogljivejša a dražja brezžična tehnologija že žanje uspeh tudi pri kupcih. Brezžični ethernet (IEEE 802.11b) je izdelek, ki se ga da kupiti, deluje zanesljivo, omogoča visoko hitrost prenosa podatkov (10x več kot bluetooth), nudi večji domet in tako dalje.
Kriza pa ni prizadela vseh sektorjev računalništva na enak način. Najbolj trpi doslej najbolj razširjeno področje namiznih osebnih računalnikov. Morda zato ni nič čudnega, da je bilo kljub številnim novim modelom na sejmu bilo prikazano v resnici zelo malo res novega. Vsi čakajo na naslednje poteze velikih proizvajalcev osnovnih delov, predvsem procesorjev. Intel je na sejmu sicer kazal prototipe nekaterih novosti (Pentium III za mobilne računalnike s taktom 1 GHz, hitrejši Pentium IV, a le za zaveso), med drugim dolgo napovedovani in zdaj že zamujajoč Itanium. Precej bolj agresiven je bil AMD, ki je na sejmu predstavil Athlon s taktom 1,33 MHz, prvič pa smo videli prototipe dvoprocesorskih sistemov, s katerimi bodo vstopili na področje strežnikov. Preseneča podjetje Transmeta, katerega procesorji Crusoe niso našli le prostora v lahkih prenosnih računalnikih, temveč tudi v strežnikih, ki so energijsko zelo varčni in kompaktni (v standardno ohišje 1U lahko spravimo kar šest procesorskih enot).
Medtem ko je splošno zanimanje za >>klasične<< računalnike nekoliko upadlo, se povečuje ponudba prenosnih računalnikov. Novosti je mogoče videti v vseh cenovnih razredih, toda največ je poskusov z (najcenejšimi) prenosniki za potrošnike in kar se da lahkimi malimi prenosniki. Tudi tu igrajo vse večjo vlogo brezžične komunikacije, tako bluetooth kot brezžični ethernet.
Na CeBitu je bilo mogoče videti tudi povečano ponudbo novosti pri pomnilniških sistemih. Na obzorju so še hitrejši zapisovalniki (do 20x), enote DVD-ROM so skoraj v celoti izpodrinile sedanjo tehnologijo CD-ROM, nekoliko manj od pričakovanega pa so pokazali ponudniki zapisljivih standardov prihodnosti. Philips je prikazal dokončno različico enot DVD+RW (cena okoli 1000 dolarjev), Pioneer pa je že poslal v prodajo zapisovalnik DVD-R za ceno okoli 800 evrov. Obakrat govorimo o možnosti zapisovanja 4,7 GB na stran nosilca. Med izmenljivimi mediji je največ pozornosti pritegnil DataPlay z drobnimi diski, ki v velikosti pomnilniške kartice nudijo prostor za kar 500 MB podatkov, cena enega nosilca pa ni pretirano visoka.
Proizvajalci zmogljivejših pomnilniških sistemov pa so množično prikazovali rešitve NAS (Network Attached Storage) in celo SAN (Storage Area Network), kjer bodo cene brez dvoma začele zelo padati. V prvi kategoriji smo videli izdelke, ki segajo le malo nad cenami navadnih diskov (ob primerljivi velikosti), zanimivo pa je, da je vse več >>standardnih<< izdelkov za omrežja SAN (recimo krmilniki podjetja Adpatec), ki bodo prej ali slej omogočili, da so bodo lahko podjetja zgradila sisteme SAN kar iz delov, dosegljivih v običajni prodaji. Nekaj kar smo že videli drugod v računalništvu.
Na CeBitu je sodelovalo tudi nekaj slovenskih podjetij: Iskratel, SIQ, KMP, Tipro, IPS, LE Tehnika, Špica, Gama in CGS. Predstavljali so svoje izdelke, s katerimi so v tujini prisotni že lep čas, omenjena skupina pa je že dalj časa stalni udeleženec sejmišča v Hannovru. Vsi so zelo zadovoljni s svojo udeležbo, zanimanjem uporabnikov in strateških partnerjev, dokaz za to pa so številni novi sklenjeni dogovori. Škoda le, da na sejmu ne sodelujejo nekatera najuspešnejša slovenska podjetja, zlasti s področja e-poslovanja in internetnih storitev. Menda zato, ker CeBitu ni dovolj fokusiran za njihove potrebe. Toda obenem je to slaba reklama zanje, saj se mnogi na CeBitu pojavijo že samo za to, da potencialni kupci sploh zvedo zanje.