CeBIT 2002 -- spet (umirjena) rast
Sredina marca je v računalniški industriji že tradicionalno rezervirana za CeBIT, največji računalniški sejem na svetu, ki je tudi letos privabil več sto tisoč obiskovalcev. Po lanskem letu, ki je bilo za vse kar precejšnje razočaranje, letos vsepovsod veje zmerni optimizem. Skoraj vsi izdelovalci pričakujejo umirjeno rast, kar naj bi spodbudili s celim nizom novih izdelkov, prikazanih prav na sejmu CeBIT. Kakor v dobrih starih časih torej.
Razlika je morda le v tem, da so zdaj kupci previdnejši pri izbiranju novih tehnologij. Stavijo bolj na preizkušene in le tedaj, ko to opravičuje naložbo. Spet so v modi nadgradnje in dograjevanje starih sistemov (strojnih in programskih) in ne zgolj zamenjave.
Brezžični prenos podatkov je zagotovo najbolj vroča tema ta hip. Vmesnike Wi-Fi (802.11b) je videti vsepovsod, cene pa postajajo zanimive tudi za rabo doma. Prikazanih je bilo tudi nekaj sistemov s hitrejšim standardom 802.11a (54 Mb/s), vendar le za pokušino - zaradi zakonskih omejitev jih v Evropi ne moremo pričakovati pred poletjem. Bluetooth je opaziti, vendar precej v ozadju sistemov Wi-Fi, morda tudi zato, ker cenovno še ni tam, kjer bi njegovi podporniki želeli.
Zato pa še vedno vre na področju mobilnih telefonov. Motorola je razstavila telefon A820 tretjega rodu, ki podpira sedanje standarde GSM in tretji rod UMTS. V Evropo nezadržno prihaja tudi i-mode, ki je v Nemčiji od CeBITa naprej že na voljo, izdelovalci so tudi sicer predstavili cel niz novih telefonov, predvsem na zgornjem koncu, večinoma z barvnim zaslonom (recimo Nokia 7210). Tu so tudi novi sistemi Microsoftove Smartphone 2002, križanci z ročnimi računalniki. Novo je to, da je Microsoftovo platformo sprejelo nekaj pomembnih evropskih telekomunikacijskih ponudnikov (BT, DT s svojim novim servisom T.NET), ti pa bodo tudi subvencionirali nakup terminalov (Sendo, O2 XDA, HP Jornada 928 ...).
Povezljivost z internetom je danes nekaj povsem vsakdanjega, za varnost pa še vedno ni dovolj poskrbljeno. Zato je to področje za izdelovalce zelo zanimivo, pa naj gre za ponudnike biometričnih izdelkov, požarnih zidov, protivirusnih programov ali drugih rešitev.
Če pogledamo k računalnikom, boj za kupce ne pojenja. Intel je na sejmu kazal najnovejši Pentium 4, ki bo kmalu naprodaj s taktom 2,4 GHz, AMD pa Athlon XP 2100+, ki je že na voljo. Intel je potiho kazal P4 s taktom kar 4,1 GHz, seveda je to za zdaj le prototip. Na področju računalnikov so novost še procesorski nabori s podporo pomnilnikom DDR s taktom 333 MHz, USB 2.0 pa končno prihaja na osnovne plošče.
Pri prenosnikih so največji hit tisti z vgrajenim najnovejšim mobilnim Pentiumom 4. Še naprej pa si prizadevajo narediti tudi čim lažje in tanjše izdelke (Sharp Murmasa II, Toshiba Portege 2000). Manjše presenečenje je Sony VAIO GRX-300, v katerega so vgradili kar 16,1-palčni barvni zaslon. Toshiba pa v svoj model 5100 namesto sledilne ploščice vgrajuje kar zaslon LCD, občutljiv za dotik. Videti je bilo precej peresnikov, ki nimajo tipkovnice, vendar so obiskovalci skeptični glede njihove uporabnosti. Morda pa jih še prepriča Microsoft, ki je predstavil dodatek za Windows XP z imenom Mira. Ta se odlično poda prav peresnikom.
Tudi pri ročnih računalnikih je bilo živahno. Sharp je prikazal svoj PDA z imenom Zarus 5500, ki temelji na Linuxu, zanimivo pa je, da ga namerava podpirati celo nemški velikan za poslovne sisteme SAP s svojim sistemom mySAP.com. Na sejmu je bilo videti precej novih ročnih računalnikov PocketPC, od katerih številni prihajajo iz tajvanskih podjetij. Največja novost je najbrž Fujitsu-Siemens Pocket Loox, ki je trenutno najzmogljivejši PocketPC. Palm je svoje novosti prikazal že pred sejmom (modele m515 in m130), zato je bil v ospredju bolj Sony, ki je poleg računalnikov Clie 425 in Clie 625 predstavil še neimenovani model, v katerega sta poleg odličnega zaslona vgrajena tudi tipkovnica in celo video kamera. Zaenkrat bo naprodaj le na Japonskem.
Pri zapisovalnikih se vsi izdelovalci trudijo narediti izdelke s hitrostjo pisanja 40x, videli pa smo tudi nov rod zapisovalnikov DVD (-RW in +RW), a predvsem z drobnimi izboljšavami. Vse več pa je takih, ki ponujajo zunanje enote s podporo vmesnikom firewire in USB 2.0. Videti je bilo prototip zapisovalnika z modrim laserjem, toda nanj bomo morali počakati še kako leto.
Vsepovsod je kar mrgolelo monitorjev z zasloni LCD, Korejci in Tajvanci pa tekmujejo, kdo bo naredil večjega (novi rekorder je Samsung s 40 palci). Prav veliki zasloni vse bolj združujejo monitor in televizor v eni napravi. Pri grafičnih karticah je bil nesporni zmagovalec podjetje nVidia s svojim GeForce4, ki je zasenčil ATI. Videti je bilo tudi precej novih projektorjev, ki so vse manjši, pa tudi vse bolj vsestranski.
Izdelovalci brizgalnikov so večino novosti predstavili že pred sejmom, tako da so bile novosti v glavnem pri laserjih. Tu so glavni hit večfunkcijske naprave, kot je na primer novi HP LaserJet 3300 MFP. Seveda je bilo videti tudi niz strežniških izdelkov (IBM z novimi modeli, ki so na voljo le z Linuxom, vse večja podpora strežniškim rezinam - blade servers) in pomnilniških naprav (NAS in SAN, hit pa je vmesnik iSCSI). Omeniti velja še ponudbo pri Linuxu (za april je napovedan SuSE Linux 8.0 z namizjem KDE 3.0) in boj med platformama Microsoft .NET in Sun ONE.
Več o dogajanju in novostih na sejmu CeBIT 2002 si boste lahko prebrali v naslednji številki Monitorja.