Digitalne izboljšave v zdravstvu so odgovornost vodstva!

Pri svojem delu se pogosto srečujem z izzivi našega zdravstvenega sistema. Na vrh seznama težav je postavljeno pomanjkanje medicinskih sester in zdravstve­nih delavcev in Slovenija ni izjema. Več kot po­lovica medicinskega osebja bi bolnišnico, kjer so trenutno zaposleni, zapustilo, če bi bilo to mogoče, so ugotovili v raziskavi Fakultete za zdravstvene vede Angele Boškin v Sloveniji. Ker medicinske sestre predstavljajo hrbtenico zdravstvenega sistema, kadrovsko pomanjka­nje vpliva na kakovost oskrbe pacientov in va­rovancev. Izziv je večplasten in ni enostavno rešljiv, pa vendarle obstajajo IT-rešitve na trgu, ki bi ga rešile vsaj delno.

Umetna inteligenca: delček v mozaiku razbremenitve medicinskih sester

Ob pomoči algoritmov umetne inteligence je mogoče bolje organizirati delovni razpored, kar prinaša kar 10-odstotno zmanjšanje nadur. Razpored, ki ga sestavi umetna inteligenca, je najprijaznejši do zaposlenih in lahko upošteva največ njihovih želja. Ta podatek je izračunan in večkrat preverjen tudi v praksi. Na enem izmed oddelkov univerzitetnega kliničnega centra se je z implementacijo sistema za raz­porejanje medicinskih sester, Woshi, razbre­menila tudi glavna medicinska sestra, zadolže­na za sestavljanje razporeda. Namesto sedmih dni je za celoten proces, vključno z uskladitvi­jo in s popravki, porabila le tri. Pa vendar tudi ta premik k optimizaciji vključuje svoje izzive.

Začarani krog preobremenjenosti in nepripravljenosti na spremembe

Naporen delovnik in obsežna administraci­ja zelo razumljivo zmanjšujeta pripravljenost medicinskih sester za spremembe. Novosti, kot je razporejanje delovnega časa z umetno inteligenco, zaposlene, ki so v stresu, pogo­sto preplavijo. Sledi upor proti spremembam in pomiku naprej po krivulji učenja. Občutek imam, da se zdravstveno vodstvo v Sloveniji tega začaranega kroga ne zaveda.

Kaj lahko naredi vodstvo?

Vodstvo slovenskega zdravstvenega sis­tema bo moralo prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju digitalne transformacije. Ključ­no je, da se vodstvo v zdravstvenih ustano­vah zave prednosti, ki jih prinaša umetna in­teligenca, ter začne sistematično spodbujati in podpirati medicinske sestre pri prilagajanju novim tehnologijam ter jim omogočati po­trebno usposabljanje. Vendar če želja po op­timizaciji dela ne izhaja od vodstva, se ne bo uresničila. Vse se začne z odprtim dialogom in izobraževanjem o tem, kaj umetna inteligenca je in kaj ni, kako deluje in kako lahko pomaga.

Neutemeljeni upor proti tehnologiji

Veliko ljudi se boji novih umetnointeligenč­nih tehnologij. Strah je običajno posledica po­manjkanja razumevanja tega, kaj umetna in­teligenca dejansko je in kako deluje. Woshi uporablja evolucijske algoritme, ki se učijo in prilagajajo potrebam uporabnikov. Tehnologi­ja nima skoraj nič skupnega s tisto, ki omogo­ča GPT – z njim nikakor ne bi mogli samostoj­no sestaviti zapletenega razporeda za več kot 15 zaposlenih v dveh ali treh izmenah. Prepro­sto gre za matematične algoritme, ki nam po­magajo v vsakdanjem življenju.

Razbiti mit: razpored potrebuje človeško noto

V organizacijah obstaja napačno prepriča­nje, da je njihov delovni razpored preveč kom­pleksen, da bi ga računalnik lahko upošteval v celoti. Od leta 2014, ko smo začeli programi­rati razporede z uporabo umetne inteligen­ce, smo ugotovili, da so izzivi in specifike pri razporejanju bolj ali manj enaki v vseh podje­tjih, vključno z zdravstvom. Tudi pri šolskih ur­nikih, s katerimi imamo opravka že od 2002, je zgodba podobna. Vse morebitne specifike, ki jih ima planer v glavi, pa je seveda mogoče vključiti v program.

Izdelava razporedov dela, posebno v večjih zdravstvenih ustanovah, je zelo zahtevna na­loga. V nekaterih primerih je možnosti različ­nih razporedov toliko, kot je atomov v vesolju. Ne moremo pričakovati, da bo človek v celo­ti upošteval vse možnosti in izbral najoptimal­nejšo rešitev. To je naloga umetne inteligence, ki je sposobna obdelati ogromno število mo­žnosti in izbrati najboljše rešitve, ki so prijazne do zaposlenih.

Dobre prakse obstajajo

Na srečo imamo nekaj svetlih primerov slo­venskih bolnišnic, ki so uspešno vpeljale ta­kšne digitalne rešitve. Bolnišnica v Idriji je odli­čen primer, kako lahko Woshi pomaga optimi­zirati delovni razpored. Kljub številnim omeji­tvam, povezanim z zaposlovanjem ljudi s po­sebnimi potrebami, so v samo nekaj mesecih povsem sprejeli uporabo sistema umetne in­teligence za organizacijo delovnega razpore­da. Že nekaj let ta sistem uporabljajo tudi na enem izmed oddelkov v Univerzitetnem kli­ničnem centru Ljubljana. »Priprava razporeda za vse oblike dela je pri nas dolgotrajen proces, saj imamo 90 zaposlenih. Pred uporabo progra­ma Woshi smo razpis mesečnih obveznosti izva­jali ročno. Program nam je prinesel večjo pregle­dnost nad vsemi željami zaposlenih in omogo­čil enakomerno razporeditev ter obremenjenost zaposlenih,« pravi Fatima Halilovič, dipl. m. s. iz UKC Ljubljana.

Za napredek si je treba vzeti čas za učenje

Uvedba sistemov, kot je Woshi, bi lahko zmanjšala prekomerno delo in preprečila pre­obremenjenost medicinskih sester. Pomemb­no je, da vodstvo prevzame odgovornost in zagotovi podporo pri prilagajanju novim teh­nologijam ter spodbudi medicinske sestre k učenju in uporabi teh sistemov. Bolnišnice in klinike bi morale biti pripravljene sprejeti to spremembo in voditi s pozitivnim zgledom. Le tako bomo lahko izboljšali kakovost zdra­vstvenega sistema ter zagotovili učinkovito in uspešno delovanje slovenskih bolnišnic. To je začetek spremembe na bolje – za zdravstveni sistem in vse nas.

http://www.algit.si