Do Meseca nekaj deset megabitov

Septembra je NASA začela pripravljati misijo LADEE, v okviru katere so napovedali testiranje novega načina zagotavljanja internetne povezave na Mesecu, ki bo mnogo hitrejša od trenutne. LADEE je že vmes treščil na površje, a je projekt vseeno odlično uspel in obeta izjemne vesoljske komunikacije pohitritve.

Klasično komuniciranje z radijskimi valovi ni primerno za hitre povezave, zato se je NASA osredotočila na laserje. Za mednarodno vesoljsko postajo razvijajo sistem OPALS, za Mesec pa LLCD (Lunar Laser Communication Demonstration). LLCD so namestili na plovilo LADEE (Lunar Atmosphere and Dust Environment Explorer), ki je krožil okrog Meseca do minulega meseca, ko mu je zmanjkalo goriva in je treščil na površje. To je bil pričakovan in normalen konec misije.

Toda še pred tem je LLCD dosegel hitro prenosa podatkov na Zemljo 622 Mb/s in na Mesec 19,4 Mb/s. Redne in ponovljive povezave pa so dosegale hitrosti okrog 80 Mb/s, kar je izvrstno. To je približno 5.000-krat hitreje od trenutnih povezav do Meseca, ki so do bolj oddaljenih teles še slabše. To je, recimo, velik problem za roverje, ki rijejo po Marsu, ker lahko na Zemljo pošljejo le malo fotografij in podatkov. Razvoj laserskega sistema komunikacije je zato nujen.

NASA je v Novi Mehiki postavila štiri oddajne teleskope, ki so pošiljali laserske snope v IR-delu spektra z močjo 40 W proti Mesecu. Čeprav so bili ob sprejemu le še milijardinko toliko močni, je to še vedno dovolj za komunikacijo brez napak. Ne pozabimo, da je do tja skoraj 400.000 kilometrov ali desetkrat okrog Zemlje po ekvatorju. Štiri pa so uporabljali zato, ker Zemljina atmosfera popači svetlobo (lom, odboj, uklon), tako da je ves čas vsaj eden uspel komunicirati z Mesecem.

Več bo znano prihodnji mesec, ko bosta NASA in MIT organizirala novinarsko konferenco, kjer bodo pojasnili podrobnosti sistema in rezultate preizkusov. Omejitev, ki je NASA ne bo mogla preseči, pa je svetlobna hitrost, zato bo do Meseca zamik vedno 1,3 sekunde.