EU reformira digitalni trg

 Davki na spletne storitve, enotni digitalni trg , enotna telekomunikacijska pravila in pravila za zaščito podatkov – vse to te dni premlevajo na Evropski komisiji in v Evropskem svetu.

 »Potrebno je zgraditi enotni digitalni trg in sicer takšnega, ki bo skladen z evropskimi vrednotami, kar med drugim pomeni tudi, da moramo zagotoviti pravično plačevanje davkov za vse, ki poslujejo v spletu,« je reformo v izjavi za javnost pokomentiral Jose Manuel Barroso, predsednik Evropske komisije (EK). Po mnenju EK je namreč segment spletnih storitev med tistimi, ki  se najpogosteje izmuznejo plačevanju davkov. Francija se zlasti zavzema za obdavčitev t. i. vrhnjih ponudnikov, torej podjetij, ki za svoje storitve uporabljajo omrežno infrastrukturo, ki jo sicer zagotavljajo in vzdržujejo drugi. Taki so denimo ponudniki iskalnikov, pa družabnih omrežij, predloga zakona pa se je prav zato prijel vzdevek »Googlov davek«.

Predstavniki uspešnih podjetij s tega področja, med njimi predstavniki družb kot so Spotify, Atomico, pa avtorji Angry Birds Rovio in še nekateri drugi, so predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu pred zasedanjem izročili manifest v 22-ih točkah, s katerimi naj bi vnovič zagnali speči evropski digitalni trg. Po njihovem mnenju v EU že dolgo več ne gojimo podjetniške kulture, za uspešen preboj tukajšnjih startupov pa bo po njihovem mnenju potrebno storiti kaj več od sprememb politike, potrebno bo spremeniti tukajšnjo mentaliteto, so še zapisali v manifestu.

Nedavna študija, ki jo je izvedla organizacija  OpenForum Europe namreč ugotavlja, da 17 odstotkov javnih naročil v EU že vsebuje neposredno referenco na določeno blagovno znamko - v največ primerih je ta znamka Microsoft – kar je v nasprotju s smernicami Komisije glede javnega naročanja.

Končno se bo Svet posvetil tudi varnosti naših podatkov, zlasti v luči letošnjega mednarodnega vohunskega škandala; ukrepanje sta zahtevala poslanca EP, ki sta Evropski svet pozvala naj ob tako množičnem vohunjenju za podatki evropskih državljanov vendarle že ukrepa. Zlasti spremljanje telefonskih komunikacij in finančnih transakcij je EP razkačila do te mere, da je pred dnevi sprejel – sicer nezavezujočo – resolucijo, po kateri naj se EU umakne iz sporazuma z ZDA za spremljanje denarnih tokov terorističnih organizacij, kar bo v bodoče zagotovo povzročalo sive lase premierjem nekaterih držav članic, naklonjenim tovrstnemu sodelovanju z ameriškimi varnostnimi agencijami.