Evropa hoče zaprt internet, ZDA besne
Ameriška agencija za trgovino (USTR) je konec minulega tedna izdala poročilo o spoštovanju trgovinskih sporazumov na področju telekomunikacij, v katerem je pošteno okrcala Evropo zaradi njenih želja po lastnem internetu. ZDA poudarjajo, da bi lahko kakršnikoli ukrepi v tej smeri povzročili neupravičeno izključevanje tujih ponudnikov storitev.
Vse od lanske prisluškovalne afere, ki je razkrila, da NSA vohuni vse povprek in da so lep čas prisluškovali celo mobilnemu telefonu nemške kanclerke, je Bruselj nezadovoljen z dejstvom, da promet po internetu premnogokrat potuje prek ZDA, četudi zato ni nobene potrebe. Februarja letos so začeli na glas govoriti o tako imenovanem ograjenem vrtu (walled garden) ali tudi schengenskem oblaku, ki bi lokalni promet brez izjeme obdržal znotraj ozemlja EU.
Februarja je Angela Merkel javno razpravljala o ideji novih evropskih podatkovnih omrežjih, v katerih elektronska sporočila in ostali promet ne bi po nepotrebnem prečkali Atlantika. Tudi Francija se z idejo načelno strinja. Prav tako Deutsche Telekom javno podpira idejo, da bi EU uvedla pravila, ki bi terjala, da ves promet med evropskimi uporabniki ostane znotraj ozemlja EU.
Američani so zastrigli z ušesi iz dveh razlogov. Prisluškovanje je gotovo lažje prisluškovanje, če promet potuje po ameriškem ozemlju, a to ni edini razlog. Bistveno večji problem je gospodarski, saj bi takšna zakonodaja vplivala na ameriška podjetja, ki nudijo storitve evropskim uporabnikom, in sicer bi jih prisilila v dodatne investicije, da bi promet ostal znotraj EU. Večina ponudnikov oblačnih storitev je iz ZDA in če bi jih prisilili v hrambo na ozemlju EU, bi morali v Evropi zgraditi velike podatkovne centre.
Zato je USTR reagiral zelo ostro in EU posvaril, da bi takšen evropski internet lahko predstavljal diskriminacijo tujih ponudnikov storitev in kršitev mednarodnih trgovinskih sporazumov. Schengenski oblak vidijo kot krinko za uvajanje evropskega protekcionizma. Opozarjajo, da bi uzakonitev nujne obdelave evropskih podatkov v Evropi zavrla inovacije in Evropo odrezala od najnovejših tehnologij.
Toda, poglejmo. Nekoliko manjši primer je storitev Google Street View, ki je k nam prišla sorazmerno pozno, ker je Informacijski pooblaščenec od Googla zahteval, da se zameglitev oseb, registrskih številk in ostalega izvede takoj po zajemu podatkov, preden ti zapustijo Slovenijo. Sprva to ni bilo mogoče, potem je bilo to kar naenkrat izvedljivo in Google Street View smo dobili.
V Evropski komisiji so glasni tudi glasovi, ki si prizadevajo za ukinitev dogovora Safe Habor, ki ameriškim podjetjem z evropskim nivojem varovanja zasebnih podatkov omogoča enostaven dostop do evropskih podatkov.
USTR v svojem poročilu ni okrcala le EU, ampak tudi Kanado, kjer provinci Britanska Kolumbija in Nova Škotska prav tako javnim institucijam ne dovoljujejo shranjevanja podatkov o Kanadčanih izven Kanade. Ostale tarče kritik so države z resno omejenim dostopom do interneta, recimo Turčija, Kitajska ipd.
http://diginomica.com/2014/04/08/fires-warning-shot-europes-plans-protectionist-schengen-cloud/