Evropa stavi na arhitekturo RISC-V
Evropa se ponovno odloča za arhitekturo RISC-V v svojem prizadevanju za tehnološko suverenost na področju superračunalnikov. Nova iniciativa Digitalna avtonomija z RISC-V v Evropi (DARE) združuje 38 tehnoloških podjetij in raziskovalnih ustanov, ki bodo razvijale procesorske enote za evropske superračunalnike in visokozmogljive naprave.
Projekt koordinira Barcelonski superračunalniški center (BSC-CNS), podprt pa je s strani skupnega podjetja EuroHPC. V okviru projekta DARE bodo v treh letih razvili tri posebne čipe, imenovane čipleti, ki jih bo mogoče kombinirati v celotne procesorske enote. Vodilni partnerji posameznih komponent so že določeni.
Podjetje Openchip iz Barcelone bo razvijalo vektorski matematični pospeševalnik, namenjen visokozmogljivemu računalništvu (HPC). Nizozemski startup Axelera AI bo zasnoval napredno sklepno čipletno enoto, optimizirano za umetno inteligenco, nemško podjetje Codasip pa bo odgovorno za splošnonamenski procesorski čip.
Prva faza tega šestletnega projekta je finančno podprta s 240 milijoni evrov in predstavlja ambiciozen korak proti evropski neodvisnosti v procesorski industriji. Projekt DARE stavi na arhitekturo RISC-V, odprtokodno in prosto dostopno nabor ukazov, ki omogoča razvoj prilagojenih procesorskih rešitev brez plačevanja licenčnin.
Axelera AI je trenutno najdlje na poti do produkcije podatkovno usmerjenega čipa Titania, namenjenega velikim strežniškim obremenitvam. Titania bo nadaljevanje sedanje družine AI procesorjev, ki že uporabljajo štiri jedre, vsako opremljeno z enoto za matrične operacije (MAC), upravljano s procesorskim jedrom RISC-V. Podjetje trdi, da njihova arhitektura omogoča več kot 200 TOPS pri nizki porabi energije med 15 in 20 W.
Codasip, ki je že znan po svojih 32-bitnih in 64-bitnih procesorskih jedrih RISC-V, želi z DARE projektom razširiti svoj portfelj na visokozmogljive aplikacije, kot so umetna inteligenca, obdelava velikih podatkov in superračunalništvo. Podatki o vektorskem pospeševalniku podjetja Openchip za zdaj ostajajo omejeni, vendar njegova vloga v arhitekturi DARE nakazuje velik potencial za izboljšanje zmogljivosti evropskih superračunalnikov.
Evropa ni edina, ki v RISC-V vidi ključ do tehnološke neodvisnosti. Indija prav tako vlaga v razvoj domačih procesorjev na podlagi te arhitekture, medtem ko je kitajska Alibaba nedavno predstavila procesor XuanTie C930 na enaki osnovi, ki je zasnovan za uporabo v osebnih računalnikih in avtomobilih.
Ameriški zakonodajalci sicer razpravljajo o morebitnih omejitvah dostopa Kitajske do arhitekture RISC-V, vendar njena odprtost in prilagodljivost omogočata, da Evropa in druge regije sveta nadaljujejo razvoj neodvisnih procesorskih rešitev. Projekt DARE tako postavlja temelje za prihodnost evropskega superračunalništva, zmanjšuje odvisnost od ameriških tehnologij in odpira pot inovacijam na področju visokozmogljivih procesorjev.