Evropska unija ima novo strategijo za kibernetsko varnost

Evropska komisija je predstavila novo kibernetsko varnostno strategijo, s katero želijo države članice in njihove prebivalce bolje zaščititi pred sodobnimi kibernetskimi nevarnostmi. Z novo strategijo želijo hkrati povečati zaupanje v digitalne storitve in orodja, zlasti v časih, ko se vse več človeških dejavnosti seli v virtualno okolje.

Nova strategija sloni na treh glavnih stebrih: povečanju odpornosti na kibernetske nevarnosti in zagotavljanju tehnološke suverenosti, povečanju operativnih zmogljivosti za preprečevanje in odgovarjanje na varnostne napade, ter boljšemu evropskemu in globalnemu sodelovanju v okviru novih kibernetskih storitev.

Odpornost na nevarnosti, ki prihajajo iz različnih koncev sveta, pa tudi iz organizacij znotraj EU, je ena izmed glavnih prioritet nove strategije. Novosti bodo uvedli kot nadgradnjo dosedanje direktive NIS (direktiva o varnosti omrežnih in informacijskih sistemov), ki je bila sprejeta leta 2016.

Med novostmi so napovedni novi ukrepi za večji nadzor nad varnostnimi napadi, nove in strožje kazni ter poenostavljen sistem za sporočanje incidentov v okviru celotne EU. V okviru te iniciative bodo na območju EU odprli več centrov za kibernetsko varnost, ki bodo s pomočjo naprednih tehnologij, zlasti umetne inteligence, vzpostavili kibernetski varnostni ščit. Cilj teh centrov bo predvsem hitro ukrepanje in koordinacija aktivnosti v primeru novih nevarnosti.

Poleg omenjenih centrov za kibernetsko varnost nova strategija predvideva tudi povečanje drugih operativnih zmogljivosti, vključno z novo združeno institucijo, ki bo koordinirala delovanje zveznih, kot tudi državnih varnostnih centrov. V okviru te je celo predviden oddelek za “kibernetsko diplomacijo”, ki bo zadolžen za preventivo, preprečevanje in odgovarjanje na različne tipe groženj.

Če so bili doslej našteti ukrepi namenjeni predvsem varovanju in zaščiti, pa je zadnji steber namenjen spodbujanju novih načinov dela in uporabe inovativnih tehnologij, znotraj in izven EU. V ta namen je namenjen tudi del paketa investicij v vrednosti 4,5 milijarde evrov, ki ga bodo lahko podjetja in države članice črpale za promocijo razvoja kibernetske skupnosti. Večina tega denarja je namenjenega malim in srednje velikim podjetjem, z upanjem, da bo Evropa s tem postala manj odvisna od komercialnih ponudnikov iz drugih delov sveta.