Facebook je star 10 let
Danes ima rojstni dan Facebook. Ne prvega, tretjega ali petega, ampak kar desetega. Spletna stran, ki ni spremenila le spleta (dobesedno, saj je Web 2.0 oziroma današnji dinamični splet s personaliziranimi stranmi precej drugačen od statičnih strani izpred desetletja) ampak tudi družbene navade in celo jezik. Najsi ga všečkate ali ne, Facebook je postal nepogrešljiv del naše realnosti.
Facebook leta 2004.
Na današnji dan pred desetimi leti takrat 19-letni Mark Zuckerberg zagnal spletno stran thefacebook.com, kjer so si lahko študentje s Harvarda izmenjevali sporočila in se kratko predstavili. Čeprav se danes zdi, da pred Facebookom ni obstajalo nobeno družabno omrežje, se je moral v resnici soočiti s precejšnjo konkurenco. Google je le nekaj dni pred tem zagnal Orkut, MySpace pa je postajal čedalje resnejša konkurenca.
Toda Facebook je bil sprva namenjen le študentom Harvarda in kasneje drugih univerz Bršljanove lige. Šele leta 2006 ga je lahko uporabljal vsak. Čeprav si je danes težko predstavljati, sprva na Facebook sploh ni bilo mogoče naložiti fotografij. Kakšna razlika v primerjavi z današnjim časom, ko na Facebook naložimo več kot 350 milijonov fotografij (podatek velja za leto 2013). Vsak dan.
Pred desetimi leti pa je šlo vse bolj počasi. Facebook je potreboval slabo leto, da je imel decembra 2004 milijon uporabnikov. Danes jih ima dobro milijardo. Postavimo to v perspektivo: če bi bili ljudje s Facebooka država, bi bili na tretjem mestu za Kitajsko in Indijo. Do leta 2009 Facebook ni prideloval dobička, lani ga je imel skorajda pol drugo milijardo dolarjev. Če bo šlo vse po načrtih, bo letos ustvaril 12 milijard dolarjev prihodkov. Mark Zuckerberg je imel leta 2004 nekaj sto dolarjev in bolj malo prijateljev, danes ima 19 milijard dolarjev premoženja, več milijonov "prijateljev" in nič manj nasprotnikov. Celoten Facebook pa je glede na borzno vrednotenje vreden dobrih 110 milijard dolarjev, kakšno milijardo gor ali dol.
Facebook pa ni spremenil le Zuckerbega, ampak vse nas. V besednjak smo dobili besede, kot je všečkati. Vabila na dogodke se čedalje pogosteje pošiljajo kar prek Facebooka, končno pa so ljudje dojeli pomen kratice RSVP (v francoščini répondez s'il vous plaît, po slovensko pa prosim za odziv, kar terja tako izrecno potrditev kot tudi odklonitev vabila). Deljenje slik s širnim svetom ni bilo še nikoli lažje, prav tako je Facebook odlično ogledalo za vse, ki so prepričani, da morajo kaj nujno deliti s svetom.
Facebooka so veseli zlasti oglaševalci, kar je Zuckerbergu uspelo nekaj neverjetnega. Ljudi je prepričal, da sami vpisujejo osebne podatke, katere običajno tako ljubosumno skrivajo. Zakaj, mislite, vas Facebook redno opominja, da katere rubrike (recimo prebivališče, stan, rojstni datum) še niste izpolnili in vam celo prikazuje v odstotkih, kako daleč od polnega profila ste. Facebook z nenehno spreminjajočimi se nastavitvami včasih namerno oteži nadzor nad tem, kaj kdo vidi. Oglaševalci so nad Facebookom navdušeni, ker ciljano oglaševanje še nikoli ni bilo lažje, resnici na ljubo pa Facebook o vas ve le toliko, kolikor mu poveste vi ali vaši prijatelji. Problem je le, da na slednje ne morete neposredno vplivati.
Ob negativnih posledicah seveda ne moremo zanemariti pozitivnih, saj smo dobili vir podatkov, ki je koristen za celo paleto raziskav. Dobili smo tudi platformo, ki omogoča enostavno ohranjanje stikov z ljudmi na drugem koncu sveta, kar je bilo v času e-pošte nekoliko teže.
Facebooku trenutno napovedujemo rožnato prihodnost, a ne sme zaspati na lovorikah. Njegov glavni problem je, da se ukvarja s potrošniško skupino, ki je najbolj dovzetna na muhe in hitro menja mnenje.