FBI dobil dovoljenje za hekanje po celem svetu

Včeraj je postal svet še za odtenek bolj nadzorovan, kot je bil doslej. V ZDA so namreč 1. decembra začela veljati dopolnila 41. člena Zveznih pravil o kazenskem postopku, ki FBI in drugim organom pregona strahovito razširjajo pooblastila. Na prvi pogled nebistvena sprememba v dolžini nekaj odstavkov, daje državi bianco menico za vdor v računalniške sisteme.

Kljub nasprotovanju organizacij za varstvo zasebnosti, dobršnega dela ameriškega senata in celo Evropskega parlamenta, so v senatu sprejeli dopolnila, ki vsebujejo dve ključni točki. Sodišče lahko po novem na zahtevo organov pregona ali tožilstva izda odredbo za geografsko neomejen oddaljen dostop do elektronskih nosilcev podatkov in zaseg ali kopiranje podatkov, če je lokacija sistema s tehničnimi sredstvi prikrita. To z drugimi besedami pomeni, da lahko FBI vdre v računalnike, katerih lokacije uporabniki (lahko iz povsem legitimnih razlogov) nočejo obešati na veliki zvon. Sem sodi uporaba Tora, VPN-ja ali celo izbira druge države v Netflixu. Takih pooblastil policije v drugih državah nimajo; seveda to ne pomeni, da obveščevalne službe tega ne počno na skrivaj, a v zakonodajo izrecno zapisati licenco za vdiranje je vseeno nadutost brez primere.

Drugi zadostni pogoj za vdor pa je dejstvo, da so podatki shranjeni na zaščitenih napravah, ki so bile poškodovane brez avtorizacije in so fizično locirane v vsaj petih okrožjih. V tej nerodni dikciji se prepoznajo računalniki, ki so deli botnetov in podobnih virusnih omrežij. Če staknete botnet, vam lahko FBI legalno vdre v računalnik. Ker so vsa pooblastila geografsko neomejena, ne gre zgolj za ameriške državljane, temveč kogarkoli.

Spremembe pravil o kazenskem postopku.