IBM Forum 2002
Konec aprila je v portoroškem Avditoriju potekalo zdaj že tradicionalno srečanje partnerjev, uporabnikov in seveda strokovnjakov družbe IBM. Tridnevnega srečanja se je udeležilo med 400 in 500 udeležencev, kar ga uvršča med največje dogodke na področju IT v Sloveniji, slušatelji pa so lahko spremljali okoli 60 različnih predavanj, ki so bila razdeljena po posameznih tematskih skupinah (štiri predavanja sočasno). Poleg tega je bil vsak dan v celoti posvečen posamezni vroči temi - prvi dan elektronskemu poslovanju, drugi dan konsolidaciji strežnikov in tretji dan varnosti v računalniških sistemih. Poleg samega IBMa so bili sponzorji srečanja tudi strateški partnerji - letos SAP in Citrix, ki sta predstavila v lastnih skupinah svojo široko paleto rešitev.
Toda pozornost je bila seveda na izdelkih in storitvah družbe IBM. Kot je v svojem uvodnem govoru omenil Janez Benčina, direktor IBM Slovenija in področja SEA, je bilo lansko leto za celotno industrijo turbolentno, toda za družbo IBM kljub temu precej uspešno. Na številnih področjih so celo zelo zrasli, denimo na področju prodaje podatkovnega strežnika DB2, kjer so zabeležili kar 56% rast (povprečje v industriji programske opreme je sicer 8%), rast pa je bila predvsem na račun tekmecev, ki so marsikje zgubili tržni delež. Zelo zadovoljni so nad prodajo strežnikov, kjer so z novimi tehnologijami (IBM Regatta, Intelovi strežniki z lastnostmi mainframe računalnikov,...) uspeli narediti večji korak naprej kot večina tekmecev. Tudi pri prodaji največjih sistemov zSeries so lahko nadvse zadovoljni, saj je Linux na tem področju povzročil pravi mali zagon.
Z rešitvami svojih hčerinskih podjetij ali oddelkov Lotus in Tivoli so v posameznih tržnih segmentih (prvi na področju upravljanja z znanjem in skupinskega dela, drugi na področju nadzora sistemov) še vedno številka ena, predvsem pa lahko računajo na dolg spisek uporabnikov. Tja vse hitreje prihaja tudi skupina programskih rešitev WebSphere, kjer so zabeležili nedavno pomemben mejnik - 50.000 uporabnikov. Obljubljajo, da se bo prav na področju programske opreme še marsikaj dogajalo in prave rešitve lahko zato še pričakujemo.
Tehnologija za napredek
Še vedno vidijo svojo konkurenčno prednost na področju razvoja osnovnih tehnologij, recimo tehnologij za izdelavo hitrih vezij (nedavno so predstavili tranzistor s kombinacijo silicija in germanija, ki zmore delati pri neverjetni hitrosti 210 GHz) ali pa pri tehnologijah za hranjenje podatkov (Pixie Dust za doseganje visoke gostote zapisa na diskih). Že lep čas so v ospredju razvoja najsodobnejših tehnologij, kot so spletne storitve (XML, SOAP,...), odprti sistemi (Linux) in sistemi za varnost v elektronskem in siceršnjem poslovanju. So med pobudniki koncepta razpršenega procesiranja (grid computing), ki je po nekaterih mnenjih eden od temeljev prihodnosti računalništva.
Seveda pa je za slovensko podružnico družbe IBM zelo pomembno, kako so vpeti v lokalno okolje. Prav zato radi spregovorijo o uspehih in projektih v Sloveniji, pa tudi širše v Sloveniji. Nedavno so tako skupaj s Centrom vlade za Informatiko predstavili projekt prenove in uvajanje elektronskega poslovanja v javno upravo na srečanju Lotus Global Government Forum, s katerim so poželi precej pozornosti. Po številnih ocenah je namreč projekt elektronske vlade (podprojekt e-uprave), ki skupaj s partnerji poteka že dalj časa, med najbolj uspešnimi v Evropi in celo precej dlje kot v marsikateri znatno bogatejši in bolj razviti državi, recimo Veliki Britaniji.
E-poslovanje
Čeprav danes o elektronskem poslovanju najbrž žvižgajo že tudi ptiči na bližnjem drevesu, ima to področje v navezavi z družbo IBM poseben pomen. Koncept e-poslovanja kot gonilne sile nadaljnjega razvoja računalništva so tu sprejeli že pred mnogimi leti in predvsem precej pred marsikaterim tekmecem. Prvi začetki rešitev, čeprav za današnje razmere primitivnih spletnih izdelkov, segajo že v leto 1995, zdaj pa smo globoko v drugi fazi (integracija sistemov e-poslovanja) z delnim prehajanjem že v tretje obdobje (celovite rešitve, kjer lahko pričakujemo nov mejnik predvidoma okoli leta 2005). Danes smo v obdobju, ko rešitve zorijo, saj so stranke bolj dojemljive kot v preteklosti. Streznitev zaradi pretiranega hitenja in navdušenja v zadnjem letu je morda glede tega še celo koristna, ker je celotnemu področju zadala bolj primerne temelje.
Elektronsko poslovanje pa ni vplivalo le na ponudbo, temveč tudi na strukturo samega IBMa. Če odmislimo prednosti, ki jih prinaša samo elektronsko poslovanje s tem velikanom je najbolj zanimivo strateško razmišljanje, ki je vodstvo družbe pripeljalo do pomembnih odločitev. Ugotovili so namreč, da se za elektronsko poslovanje njihovi kupci odločajo hitreje in večjem obsegu, kot je sicer povprečje v celotni računalniški industriji, največ projektov pa poteka prav pri največjih in najpomembnejših strankah. Poleg tega so se zamislili tudi nad strukturo svojih prihodkov in videli, da infrastruktura (strojna oprema, predvsem strežniki in osebni računalniki, programska oprema in storitve) predstavlja kar 72% vložkov strank in celo 81% zaslužka družbe IBM. Logična poteza je bila, da so svoje dejavnosti okrepili zlasti na tem področju in se strateško odločili za zmanjšanje ali opuščanje delovanja na ostalih. Nedavno odločitev, da bodo pri proizvodnji diskov sodelovali z družbo Hitachi in opustili lastno proizvodnjo lahko gledamo prav v tej luči. Morda lahko pričakujemo podobne poteze tudi v prihodnje.
IBM - a Linux company
Z eno besedo - IBM resno misli, da je Linux prihodnost skoraj vsega, kar se bo dogajalo na področju IT. Če so v preteklih letih na Linux kazali predvsem kot na zanimivo in pomembno prihodnost, so danes že povsem prepričani, razloge za tako odločitev pa hitijo razlagati strankam. V isti sapi Linux vgrajujejo v strategijo na vseh področjih, pa naj gre za programsko opremo, strojno opremo ali storitve.
Drugi dan, ko je bil poudarek na konsolidaciji strežniških rešitev, skoraj ni minilo predavanja, kjer ne bi bilo govora o Linuxu na takšen ali drugačen način. Da ne bo pomote, IBM s tem ne opušča drugih platform, toda strateško mislijo, da je tako zanj, kot za stranke, Linux svetla prihodnost. Izkušenj iz zadnjega leta na tem področju to samo potrjujejo.
Zakaj Linux in IBM? Razlogov je več, priznati pa je treba, da imajo skozi optiko same družbe še kako smisel. Z Linuxom najbolje pokrivajo celoten spekter svoje strojne opreme, na način kot še nikoli doslej. Na tem področju tudi ni močnejših tekmecev (recimo Microsofta), poslovne priložnosti so še neraziskane, zaslužek pa potencialno zelo velik. Na videz (odvisno od zornega kota) je poleg tega za kupce precej ceneje, čeprav IBM tu namerava služiti predvsem z infrastrukturo in storitvami. Zato je dobro, da IBM v novi podobi, kot ponudnik storitev podpira odprte standarde, kjer jim ni treba biti v senci nekoga drugega. Lahko pa je ravno nasprotno, s svojo močjo lahko odločilno vplivajo in korake opravljajo kot prvi.