IBM odslej z najzmogljivejšimi strežniškimi rezinami
IBM je predstavil prve strežniške rezine z imenom BladeCenter, ki so jih v celoti razvili sami. IBM je sicer že doslej ponujal strežniške rezine (blade servers), vendar so to bili v osnovi izdelki proizvajalca RLX. Novi strežniki BladeCenter, ki so nastajali pod delovnim imenom Xcalibur, so glede tega nekaj povsem novega. Za razliko od tekmecev, ki v strežniške rezine vgrajujejo energijsko varčne in tipično procesno zmogljivejše procesorje, imajo strežniki BladeCenter kot osnovo zmogljive Intelove procesorje Xeon (enega ali dva).
Kljub temu so pri IBMu uspeli ohraniti razmeroma skromne dimenzije posameznega modula, saj lahko v nosilno polico višine 7U vgradimo kar 14 dvoprocesorskih strežnikov. Skupno torej v omari višine 42U lahko srečamo kar 84 zmogljivih strežnikov. Zanimivo, da za zdaj IBM nove strežnike uvršča v povsem ločeno družino pod skupnim imenom eServer, čeprav imajo ti enako arhitekturo kot dosedanji strežniki na Intelovi platformi xSeries.
Ena izmed glavnih prednosti novih strežniških rezin BladeCenter je priključna omara, ki ima na zadnji strani povezovalno elektroniko, zaradi česar strežnikov ni treba na zadnji strani povezovati s pomočjo kablov. Omara je opremljena z omrežno komunikacijsko infrastrukturo, ki podpira gigabitni ethernet, vsaka od strežniških rezin pa ima dva gigabitna vmesnika že na sami osnovni plošči. Prav tako so v sami omari že vgrajena gigabitna stikala, IBM pa za prihodnost napoveduje tudi opcije, ko so Fibre Channel in InfiniBand.
Strežniška rezina BladeCenter HS20 je zasnovana na sistemskem naboru ServerWorks Grand Champion LE, podpira pa enega ali dva procesorja Intel Xeon (Prestonia) z 512 KB velikim predpomnilnikom. Za pomnilnik so na voljo štiri podnožja, kar pomeni, da ima lahko vsaka strežniška rezina tja do 8 GB pomnilnika. V vsakem modulu je prostora za dva diska (IDE ali SCSI), ki pa sta namenjena zgolj zagonu operacijskega sistema. Sistemi BladeCenter pridejo do izraza šele tedaj, ko so povezani na SAN ali NAS. Za zdaj je komunikacija možna le prek gigabitnega etherneta, v začetku leta 2003 pa bodo na voljo tudi povezave Fibre Channel.
Posamezna strežniška polica, ki sprejme do 14 modulov BladeCenter ima skupno disketno enoto in CD-ROM ter dva napajalnika moči 1200 wattov, ki napajata vse strežnike v polici. Sama polica stane 2.800 dolarjev, posamezni strežniški modul BladeCenter HS20 pa 1.900 dolarjev (2 GHz, 256 MB RAM). Štirivratno gigabitno stikalo stane 2.200 dolarjev. Ena strežniška polica, opremljena s 14 dvoprocesorskimi strežniki, dvemi diski ter 2 GB pomnilnika na sistem in omrežnimi stikali stane v celoti okoli 75.000 dolarjev, polna omara s 84 strežniki pa okoli 450.000 dolarjev. Sistemi so združljivi z Windows 2000 in Windows 2000 Advanced Server, Red Hat Linuxom 7.3, SuSE Linuxom 8.0, kmalu pa naj bi bil podprt tudi Novell Netware. Začetek dobave je novembra.
IBMovi načrti pa se tu še ne končajo. Že konec leta pridejo na vrsto hitrejši procesorji Xeon, v načrtu pa so tudi strežniške rezine z 64-bitnimi procesorji Itanium 2. Kasneje naj bi enako arhitekturo strežniških rezin uporabili tudi za arhitekturo Power procesorjev, kar pomni, da bomo v isti omari lahko imeli Intel združljive in Power združljive module, saj bo preostanek skupen za vse sisteme.