IBM razvija računalnik z možgani in čutili
IBM se je povezal s petimi ameriškimi univerzami, s katerimi se bodo posvetili razvoju računalniških sistemov, ki naj bi simulirali zmožnost možganov za čutila, zaznavanje, interakcijo in kognitivnost, ob tem pa bi kopirali njihovo majhno porabo energije in prostora.
Po ugotovitvah raziskovalne hiše IDC se količina podatkov vsako leto poveča za visokih 60 odstotkov, kar podjetjem ponuja nove podatkovne tokove, vendar pa se brez zmožnosti nadzora, analize in odziva na te podatke v realnem času vrednost teh podatkov lahko izgubi. Kognitivno računalništvo (ang. cognitive computing) bo omogočilo, da bodo sistemi zmožni integracije in analize velikanske količine podatkov iz različnih virov praktično v trenutku, kar bo podjetjem in posameznikom omogočilo sprejemanje hitrih odločitev. Kognitivni računalnik, ki bo deloval kot nekakšni globalni možgani, bi lahko hitro in točno sestavil nezdružljive koščke kompleksne sestavljanke in tako pomagal ljudem pri sprejemanju pravilnih odločitev v kar najkrajšem času.
IBM in sodelujoče univerze so pridobili 4,9 milijonov dolarjev od Agencije za napredne obrambne raziskave (DARPA) za prvo fazo pobude SyNAPSE (Systems Neuromorphic Adaptive Plastic Scalable Electronics). IBM-ov predlog, kognitivno računalništvo preko sinaptronike in superračunalništva (C2S2 - Cognitive Computing via Synaptronics and Supercomputing) načrtuje prebojni razvoj v naslednjih devetih mesecih na področjih kot so sinaptronika, znanost o materialih, nevromorfna vezja, superračunalniške simulacije in navidezna okolja. Raziskovalci se bodo v začetnih raziskavah osredotočili na prikaz sinapsam podobnih naprav z majhno porabo in velikostjo merjeno v nanometrih ter razkrivanju funkcionalnih mikrovezij v možganih. Dolgoročni cilj pobude C2S2 pa je prikaz kompaktnih kognitivnih računalnikov z majhno porabo, ki bodo zmožni inteligence, kot jo kažejo v živalskem svetu sesalci.
Prvi koraki so že storjeni, saj so pred kratkim raziskovalci IBM-ove skupine za kognitivno računalništvo s pomočjo IBM-ovega superračunalnika BlueGene prikazali simulacijo v skoraj realnem času, v kateri so ustvarili napravo veliko kot možgani malih sesalcev, na kateri so uporabili algoritme kognitivnega računalništva. Z zmožnostjo take simulacije, lahko raziskovalci eksperimentirajo in preverjajo različne matematične hipoteze o delovanju možganov in njihove strukture, ob tem pa napredujejo z odkrivanjem osnovnih mikro in makro vezij v možganih.