Intelova največja napaka ga bo morda pogubila
Leta 2005 je Intelov tedanji direktor Paul Otellini stal pred upravnim odborom in predstavljal dotlej največji prevzem. V Silicijevi dolini je veliko obetalo mlado podjetje, ki je proizvajalo čipe za grafične kartice. Za 20 milijard dolarjev je bila na voljo Nvidia.
Dve desetletji in eno revolucijo umetne inteligence kasneje so vloge zamenjane. Nvidia je vredna več kot 3000 milijard dolarjev, Intelova tržna kapitalizacija pa je zdrsnila pod 100 milijard dolarjev in je na nivoju leta 1995.
Zakaj se Intel pred devetnajstimi leti ni odločil za nakup Nvidie, je zapleteno vprašanje. Člane upravnega odbora je najbolj motil obseg prevzema, saj bi bil z 20 milijardami dolarjev največji v Intelovi dotedanji zgodovini. V prejšnjih prevzemih so naredili nekaj napak, ki jih niso želeli ponoviti. Četudi so nekateri člani opozorili, da gre za tehnologijo, ki bi lahko bila prelomna pri obdelavi podatkov in v podatkovnih centrih, je prevladala skepsa.
Otellini ni ravno vztrajal pri predlogu, dve leti pozneje pa je umrl. Na Nvidio niso več pomislili. Danes je 30-krat večja od Intela in dominira na trgu čipov za umetno inteligenco. Ta je imel priložnost podobno tehnologijo razvijati tudi sam, a je zaspal. Danes je zato Intel resna prevzemna tarča in ne več obratno.
