ITU Telecom World 2003 -- znamenju optimizma in novih rešitev
Najstarejše telekomunikacijsko združenje, Mednarodna zveza za telekomunikacije (International Telecommunication Union - ITU) je oktobra v Ženevi ponovno organizirala štiriletni sejem ITU Telecom World. Gre za največji sejem s področja telekomunikacij, ki je letos privabil preko 900 razstavljavcev in več kot 110 tisoč obiskovalcev.
Kljub visokim številkam pa je tudi ta sejem letos v nekoliko zmanjšanem obsegu glede na slavo izpred štirih let, ko se ga je udeležilo 1200 razstavljavcev in kar 180 tisoč obiskovalcev. Za nameček so sejem letos bojkotirala nekatera najbolj vplivna imena iz sveta telekomunikacij kot so Nokia, Ericsson, 3Com in Vodafone, čeprav to načeloma ni nujno slaba stvar, saj imajo tako ponudniki novih rešitev več prostora in pozornosti, za lastno predstavitev. Dodaten korak v novo smer sta nakazala tudi dva izmed slavnostnih govornikov otvoritve, Bill Gates iz Microsofta in Cary Fiorina iz HP-ja, saj se ti dve podjetji, ki sta na telekomunikacijskem trgu sicer prisotni že dalj časa, očitno nameravata temu področju še posebej posvetiti.
Microsoft je na sejmu tako predstavil rešitve za velik spekter izdelkov s področja telekomunikacij, med drugim skupaj s francoskim operaterjem Orange nov >>pametni<< mobilni telefon SPV E200, rešitve za internetno televizijo, prirejene pakete strežniških rešitev za ponudnike dostopa do interneta in partnerske pogodbe s ponudniki širokopasovnega dostopa do interneta, ki bodo ponujali storitev Xbox Live za internetno igranje z igralnikom Xbox.
Tudi HP je predstavil kup novih izdelkov, rešitev in sodelovanj na prav vseh področjih, ki se dotikajo telekomunikacij. Na področju izdelkov za končne uporabnike ciljajo predvsem na bluetooth in WiFi, saj sta ti dve tehnologiji prisotni v vseh novih ročnih računalnikih iPAQ, v večini tiskalnikov in v prenosnikih poslovnega razreda. Predstavili pa so še rešitve, ki omogočajo neposredno tiskanje fotografij posnetih z mobilnimi telefoni in dodatke za iPAQ-e kot sta digitalni fotoaparat in GPS sprejemnik. Telekomunikacijskim operaterjem je namenjen strežnik HP Integrity cx2600, ki temelji na 64-bitnem procesorju Itanium in predstavlja prvi izdelek te vrste, po navedbah HP-ja pa naj bi omogočal tudi 40 odstotkov nižje stroške.
Tudi druga podjetja so predstavljala mnoge nove rešitve, čeprav letos ne toliko za končne uporabnike, temveč predvsem za telekomunikacijska podjetja. Med najbolj izpostavljenimi tehnologijami letošnjega sejma so internetna telefonija, mestna ethernet omrežja, brezžični ethernet in seveda tretja generacija mobilne telefonije. Nove izdelke in rešitve za ta področja so predstavili skoraj vsi ponudniki rešitev, ki so se sejma udeležili, vključno s Ciscom in Nortel Networks.
Prav razmerje med tretjo generacijo mobilne telefonije (bodisi po standardu UMTS, WCDMA ali CDMA2000 1x) in brezžičnim ethernetom pa je zasedlo pomembno mesto, saj so predstavniki operaterjev mobilne telefonije, samostojnih ponudnikov dostopa do interneta preko WiFi in ponudniki opreme prišli do zaključka, da se vse te brezžične tehnologije dopolnjujejo, ter da je ključnega pomena predvsem izdelati rešitve, ki bodo omogočale samodejno prehajanje med omrežji.
Prav tako pomemben kot poslovni del konference je seveda tudi akademski, saj je bilo med razstavljavci tudi več deset univerz in raziskovalnih centrov, med katerimi je najpomembnejši seveda domači, ženevski CERN. Dom največjega pospeševalnika majhnih delcev je tudi rojstni kraj interneta (čeprav si zasluge za razvoj upravičeno lasti tudi ameriška vojaška raziskovalna agencija DARPA), na ITU Telecom World pa so podrobno predstavljali predvsem projekt Grid, ki naj bi postal naslednja razvojna stopnja interneta.
Osnovna zamisel razpršenega računalništva je povezava vseh računalnikov v omrežje, vendar ne kot pasivnih sprejemnikov, temveč kot osnovnih, sestavnih delov, ki jih lahko uporabljajo vsi priključeni v omrežje. Znanstveniki, ki delajo v CERN-u, od fizikov do biologov in geografov potrebujejo ogromno procesorske moči za opravljanje raznih simulacij, zato so pričeli razmišljati o združevanju nekaterih tehnologij in rešitev, ki bi jim lahko omogočile dostop do neizkoriščenih računalniških sredstev po vsem svetu. Grid je tako imensko kot tudi drugače podoben IBM-ovi strategiji razpršenega računalništva (grid computing), vendar pa ima veliko bolj globalne cilje.
Trenutno delujoče zasnove za Grid najdemo tako v strežniških gručah kot v izmenjavi datotek in tako imenovanem razpršenem (tudi internetnem) računalništvu (t.j. projekti kot je Seti@home), CERN-ov cilj pa je še tesnejša povezava vseh teh računalnikov. V ta namen razvijajo posebne protokole, storitve in vmesno programsko opremo, ki bodo zagotavljali delovanje takšnih omrežij. Ideologi in načrtovalci projekta so sicer ugotovili, da Grid v končni različici najverjetneje ne bo en sam (kot je danes en sam internet in en sam splet), temveč se bodo uporabniki lahko sami povezovali v grozde na osnovi različnih, skupnih ciljev.
CERN skrbi predvsem za promocijo koncepta Grida in deloma usklajuje raziskave in razvoj, pri tem pa sodelujejo tudi mnoge druge raziskovalne ustanove in univerze iz vsega sveta ter Evropska Unija. Sicer pa so predstavniki CERN-a ponovno uspeli tudi povišati svetovni rekord v hitrosti prenosa podatkov in sicer iz 2,38 Gb/s na kar 5,44 Gb/s pri povezavi med CERN-om v Ženevi in univerzo Caltech v Sunnyvaleu v Kaliforniji, predstavili pa so še gigabitne medcelinske povezave in fotonska omrežja.
Seveda pa dandanes telekomunikacijski sejem preprosto ne bi bil popoln, če ne bi razstavili tudi mobilnih telefonov. Kljub veliki pomembnosti dogodka pa so se ga proizvajalci mobilnih telefonov udeležili v presenetljivo majhnem številu. Tako ni bil neposredno prisoten niti eden izmed petih velikih proizvajalcev (Nokia, Motorola, Samsung, Siemens in Sony Ericsson), mnogi manjši kot je denimo Sendo pa so se razvrstili kar v državne paviljone. Bojkot velikih proizvajalcev mobilnih telefonov pa so izkoristili prodirajoči azijski tigri, predvsem japonski NEC in korejski LG, ki se osredotočata na tretjo generacijo mobilne telefonije in sta na tem področju že dosegla boljše rezultate kot >>veliki<<.
Japonska in Južna Koreja sta pravzaprav edini državi s polno delujočimi omrežji tretje generacije, saj so evropska še v dokaj zgodnji fazi, azijski aparati pa so tukaj že na voljo in kot kaže bodo kmalu prisotni v še večji meri. Novi modeli, ki sta jih predstavila NEC in LG tako omogočajo veliko več kot nekateri prototipi in modeli za določene trge, ki so jih doslej prikazali Nokia, Motorola in Siemens. V standardno opremo novih modelov tako sodi vsaj en digitalni fotoaparat/kamera za fotografiranje in videokonference, možnost ogleda kakovostnega pretočnega videa, podpora za bluetooth in zadovoljivo trajanje delovanja, napovedana pa je tudi podpora za WiFi.
Po desetih letih hitrega razvoja sedaj vse kaže, da so telekomunikacije ponovno na prelomnici, vendar se sedaj vsi zavedajo, da ne bomo več doživeli tako burne revolucije kot jo je prinesla mobilna telefonija, temveč postopen prehod na nove tehnologije in vse večjo usmerjenost k brezžičnim in širokopasovnim povezavam. Tudi primerni izdelki bodo na voljo šele, ko bo zanje pripravljen trg, ključnega pomena bo edino ugotoviti kako povezati vse te sestavne dele, da bodo uporabniki imeli čimveč koristi na najbolj preprost način.