Kaj sporočamo s smeški? ;-) 

Smeški, ki so bili nekoč sestavljeni iz enostavnih znakov :-), so prerasli v industrijo aplikacij, ki ponujajo najrazličnejše vrste slikovnih smeškov oziroma emojijev in ikon. Tipkovnice pametnih telefonov imajo sedaj že v osnovi okrog 850 slikovnih smeškov za različna čustva in dejanja. Kot ugotavljajo znanstveniki, smeški spreminjajo naravo spletnega komuniciranja in lahko na uporabnika in njegovo komunikacijo vplivajo veliko bolj, kot se zdi na prvi pogled.

Uporaba smeškov – ta izraz je lahko zavajajoč, saj le del sličic predstavljajo obrazi, ki izražajo različna čustva – se je začela v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja, ko je računalniški strokovnjak Scott Fahlman med komuniciranjem na spletnem forumu ugotovil, da težko sporoči sogovorcem, da so nekatere objave mišljene kot šala. Tako je pričel z uporabo znakov :-) komunicirati, kdaj se šali. Od takrat se je pojavilo na tisoče novih smeškov za prikaz najrazličnejših čustev in razpoloženj. Interes za smeške je še posebej velik v Aziji, od koder tudi izvirajo slikovni smeški emojiji. Japonski in kitajski jezik, temelječa na simbolih, sta bila prva, ki sta ustvarila in implementirala tako imenovane emojije v mobilna sporočila, vendar je ta jezik hitro postal univerzalen. Naša kultura sporočanja tako postaja čedalje bolj vizualna.

Smeški namreč že dolgo niso več zgolj sredstvo za popestritev sporočil – podjetja v tej industriji na račun aplikacij za smeške obračajo na desetine milijonov dolarjev. Podjetje Line, ki stoji za popularno istoimensko aplikacijo za sporočanje, od leta 2013 samo s smeški zasluži 10 milijonov dolarjev na mesec. Smeški tako dobivajo nove razsežnosti – fotograf Kerman Kastle recimo na platformi Kickstarter zbira finančna sredstva, da bi v smeške prevedel Sveto pismo.

Družbenih razsežnosti smeškov ne gre zanemariti, piše Chris Baraniuk. Sociolog Ben Agger pravi, da smo pri komuniciranju na spletu zelo omejeni, smeški pa vnesejo določene elemente pogovora iz oči v oči, saj omogočajo večjo stopnjo izražanja v spletni interakciji.

Znanstveniki ugotavljajo, da imajo smeški morda tudi velik vpliv na uporabnika. V eni od študij so recimo ugotovili, da je v komuniciranju povratnih informacij uporaba smeškov povzročila, da so bile negativne informacije bolje sprejete. Druga študija je pokazala, da so bili študentje bolj pripravljeni sodelovati v spletnih učilnicah, če so se med razpravo uporabljali smeški. Nekatere raziskave možganov so razkrile, da smeški v naših možganih izzovejo podobno delovanje kot pri pogledu na človeški obraz.

Na ta odkritja se je odzval tudi Facebook, ki je investiral v razvoj novih smeškov. Psiholog Dacher Keltner, ki ga je velikan družbenih omrežij najel, da bi razvil novo vrsto animiranih smeškov, je dejal, da želijo uporabnikom omogočiti nove načine neverbalnega komuniciranja. »Bolj kot bodo posamezniki uporabljali smeške, več bodo komunicirali z drugimi in se odzvali na njihova sporočila,« je prepričan Keltner. Verjame, da bodo smeški prihodnosti še bolj dodelano izrazili posamezno čustvo.

Sociolog Agger je prepričan, da smeški vzbujajo nov premislek o sami človeški komunikaciji. »Smeški morajo šteti kot jezik – to nas uči 21. stoletje. Naše dojemanje o tem, kaj je jezik, se širi.« Kot smo že pisali v Mladini, so sicer mnenja o vplivu smeškov na jezik med jezikoslovci deljena. Ben Zimmer pravi, da lahko obogatijo jezik, saj je pri uporabi ločil možnost čustvovanja omejena. Vendar imajo kljub temu, da omogočajo hitro izražanje čustev brez pretiranega napora, svoje pomanjkljivosti, recimo to, da je z njimi težko podati točne informacije.

Tamara Kajtazović, Mladina