Kako industrijski internet stvari (IIoT) spreminja IT-okolje in soustvarja našo povezano prihodnost?

Glavni namen industrijske platforme IIoT (angl. Industrial Internet of Things) so zajem, obdelava ter hramba podatkov v industrijskih okoljih. Gre za sorodno zasnovo, kot jo opredeljuje IoT (angl. Interent of Things), a s to razliko, da se IoT nanaša na povezovanje naprav in tehnologij, ki se uporabljajo v vsakdanjem življenju.

Njegove naloge so predvsem zbiranje, obdelava in analiza podatkov za izboljšanje uporabniške izkušnje končnega uporabnika izdelka. IIoT pa se nanaša na uporabo tehnologij IoT v industrijskem okolju, kot so proizvodnja, energetika, promet, kmetijstvo in zdravstvo. V tem kontekstu so povezane naprave in senzorji namenjeni optimizaciji proizvodnje, zmanjšanju stroškov, izboljšanju varnosti in kakovosti ter omogočanju napredne analitike in avtomatizacije procesov. Predvsem pa je ključna razlika ta, da IIoT zahteva višjo stopnjo zanesljivosti delovanja, dostopa varnosti in natančnosti zajema podatkov v primerjavi z običajnim IoT.

Robustna IT-infrastruktura za učinkovito delovanje IIoT

To pa se nanaša na izbiro strojne opreme, kot so senzorji, ki morajo biti pri uporabi v industrijskem okolju bistveno bolj robustni, zanesljivi in natančni. Poleg omenjenega je za optimalno delovanje platforma IIoT ključna tudi preostala IT-infrastruktura, kajti zanesljivost delovanja Wi-Fi naprav, ki se uporabljajo za domačo uporabo, v tem primeru ne zadosti potrebam zajema podatkov v industrijskem okolju.

V proizvodnem okolju se soočamo predvsem z večjo površino, kjer je treba zagotoviti povezljivost, saj lahko stanje brez povezave privede do zastojev, napak ali celo nesreč, ki lahko podjetjem povzročijo velike stroške. Pomembno je, da se že v začetni fazi zagotovi Wi-Fi rešitev za industrijo.

IIoT kot ključni del pametne tovarne

Povezljivost je v primeru IIoT ključnega pomena, saj ta omogoča komunikacijo z viri podatkov, kot so industrijski krmilniki, proizvodni stroji, generatorji in porabniki električne  energije. Poleg tega IIoT omogoča komunikacijo z drugimi sistemi v pametni tovarni, kot so sistem MES (angl. Manufacturing Execution System), sistemi za planiranje in druge platforme strojnega učenja. IIoT je platforma, na kateri se gradijo specifične rešitve za digitalno preobrazbo proizvodnje in druga industrijska področja. Gre za zbirko tehnologij, razvojnih pristopov in programskih orodij, ki omogočajo hitrejši razvoj rešitev za industrijo, predvsem pa prinašajo dodano vrednost podjetjem z implementacijo IIoT v obliki zajema, shranjevanja in obdelave podatkov v proizvodnji.

Industrijski internet stvari IioT torej v industrijsko okolje prinaša boljšo učinkovitost, kajti zajem in analiza podatkov potekata v realnem času, kar osebju omogoča, da lahko v vsakem trenutku spreminja in optimizira proizvodnji proces z namenom povečanja produktivnosti in zagotavljanja stabilnosti procesa.

Hitrost, prilagodljivost in široka paleta funkcionalnosti

Funkcionalnosti platforme IIoT omogočajo obdelavo podatkov ob pomoči pravil. Kjer je pravilo enota logike, ki se izvršuje v platformi IIoT, se ta sproži in zaključi v zelo kratkem času oziroma v milisekundah. Ta pravila omogočajo obdelavo ogromnih količin podatkov v realnem času, ki se urejajo na sami platformi, kjer so ločeni servisi glede na področje delovanja oddelka znotraj obrata, podjetja ali koncerna. Platforma IIoT torej nudi izredno prilagodljivost glede na potrebe posameznega uporabnika in vir podatkov.

Varnostne ter finančne omejitve pri uvajanju IIoT

Industrijski internet stvari (IIoT) prinaša številne prednosti, kot so optimizacija proizvodnje, zmanjšanje stroškov in izboljšanje učinkovitosti, vendar pa obstajajo tudi pomisleki in omejitve, ki jih je treba upoštevati pri uvajanju teh rešitev. Varnost podatkov je ena glavnih skrbi pri implementaciji IIoT. Povečano število povezanih naprav lahko ustvari več vstopnih točk za kibernetske napade, kar povečuje tveganje za krajo podatkov in sabotaže. Prav tako je pomembno upoštevati, da uvajanje IIoT zahteva velika finančna vlaganja, tako za nakup strojne opreme kot za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih.

Ključna je premišljena digitalna preobrazba

V luči teh izzivov je pomembno, da podje­tja temeljito pretehtajo prednosti in slabosti IIoT ter razmislijo o svoji pripravljenosti na ta­kšno preobrazbo, preden se odločijo za imple­mentacijo.

Podjetja se morajo predvsem zavedati po­membnosti povezljivosti ter prednosti in izzi­vov, ki jih prinaša IIoT. Vključitev teh sistemov zahteva premišljeno strategijo, naložbe v var­nost in usposabljanje zaposlenih. Poleg tega je treba upoštevati morebitne finančne ome­jitve in časovni okvir za povračilo naložbe.