Kitajci kopirajo vse, pa to ni nujno slabo
Pogosto se hudujemo nad Kitajci, ki da masovno kopirajo vse od računalniške opreme, programov do avtomobilov in celih evropskih vasi. Na Kitajskem najdemo ponaredke oziroma kopije pametnih telefonov (HiPhone), lažne Applove trgovine, ponaredke nemških avtomobilov in kopijo vasice Hallstatt. Patentno zaščito na Kitajskem jemljejo zelo po svoje, zato se zahodne korporacije jezijo, kolikšno izgubo naj bi povzročalo Kitajsko kopiranje. Ameriška Komisija za mednarodno trgovino (ITC) je leta 2011 ocenila, da ameriško gospodarstvo letno izgubi 50 milijard dolarjev zaradi tega pojava.
Te številke so bržkone prenapihnjene. ITC resda ne meri z enakimi vatli kot zloglasna BSA, ki škodo zaradi piratstva vrednoti precej domišljijsko in EU napoveduje skoraj 100.000 novih delovnih mest in več kot 40 milijard evrov dodatnih prihodkov, če bi stopnjo piratstva znižali za 10 odstotkov, a je številkam ITC vseeno težko povsem verjeti. Kitajsko kopiranje namreč ne povzroča tolikšne škode, kot bi radi pokazali.
Poglejmo nekaj očitnih primerov. Podjetje Xiaomi je kitajska kopija Appla. Vodi ga Lei Jun, ki nove izdelke predstavlja v črnih puloverjih, modrih kavbojkah in športnih copatih (vas to spominja na Steva Jobs), njihovi izdelki pa so na las podobni iPhonu. Youku je kitajski ekvivalent YouTuba, ki omogoča deljenje videoposnetkov na spletu in je po popularnosti tamkaj že zdavnaj prehitel YouTube. Weibo pa je njihova verzija Twitterja, ki je tudi že bolj priljubljena od izvirnika.
Kitajska je zanimiva dežela, kjer je kopiranje skorajda nacionalna doktrina. Njihova uradna politika je domača inovacija, v dokumentu iz leta 2006 pa kitajska vlada poudarja, da domača inovacija izboljšuje izvirno inovacijo s so-inovacijo in re-inovacijo uvoženih tehnologij. Z drugimi besedami – skopirajmo in popravimo. In res, kitajska podjetja so v tem zelo dobra. S kopiranjem zahodnih izdelkov pridobivajo pomembno znanje in sposobnosti, hkrati pa ustvarjajo dodano vrednost, četudi tega Zahod noče priznati. Xiaomi telefone sestavlja drugače kakor Apple, saj daje uporabnikom možnost sodelovanja s predlogi. Youku ima manj omejitev kot YouTube (dolžina posnetkov, preverjanje avtorskih pravic itd.), zaradi česar je bistveno bolj priljubljen in že ogroža televizijo. O čem takem lahko YouTube le sanja. Tudi Weibo ima funkcije, ki jih Twitter nima.
Hkrati pa težko trdimo, da Kitajska povzroča veliko škodo zahodnim podjetjem. Ta tam še vedno prodajo veliko izdelkov; za Apple je na primer Kitajska drugi največji trg. Kupujejo ji seveda tisti, ki jih lahko. Kdor nima denarja – in kitajska nižji srednji in spodnji razred sta ogromna – pač kupi ponaredek, pa zato ne moremo reči, da je zahodno podjetje izgubilo prodajo. Si pa s tem ustvarjajo pomembno reklamo, saj Kitajci točno vedno, da je original še vedno original. Kdor more, si ga privošči, in kdor ne, si ga bo morda mogel jutri. Oster napad na kitajsko piratstvo pri tem ne bo nič pomagal.
Na koncu pa je treba priznati, da je piratstvo pač stadij v razvoju. Tudi ZDA so pred dvesto leti veselo kopirale britanske izume, ker niso dovolile patentiranja tujim iznajditeljem. Charles Dickens se je sicer pritoževal, da Američani tiskajo njegova dela, on pa od tega nima niti ficka, a na koncu je s turnejo po ZDA zaslužil več kot milijon današnjih dolarjev. ZDA pa so tudi s piratstvo dosegle trenutno stopnjo razvoja. Kitajska mora tja šele priti.