Kolos, ki podpira Google
V eni redkih objav s tega področja je Google povedal več o skladiščenju podatkov, ki se jih je v podjetju nabralo na eksabajte in od katerih so odvisna naša življenja, ali pa vsaj uporabe njihovih izdelkov. Videoposnetki na YouTubu, indeksi za iskanje po spletu, spletna pošta v Gmailu in številne druge storitve so možne, ker so podatki v Googlu shranjeni zanesljivo in hitro dostopno.
Ko se je Google leta 2021 nazadnje razpisal o skladiščenju podatkov, so govorili o mešanici diskov (HDD) in polprevodniških pogonov (SSD). Pričakovali bi, da se bo tehtnica štiri leta pozneje korenito nagnila v smer slednjih, a se to ni zgodilo. Zaradi cene in tudi zanesljivosti Google še vedno veliko večino podatkov hrani na klasičnih diskih, ki pa jim SSD-ji izdatno pomagajo.
Da so podatki hitro dostopni, skrbi datotečni sistem Colossus, ki si ga je Google spisal oziroma razvil kar sam. Ta tudi premika podatke, do katerih se dostopa pogosto, na SSD-je, od koder je priklic hitrejši. Google s tem zagotavlja tako visoe hitrosti branja kot tudi število operacij na sekundo. Hitrosti v posameznih centrih dosegajo do 50 TB/s pri branju in 25 TB/s pri zapisovanju. Slednje je počasnejše tudi zato, ker podatke še vedno zapisujejo le na klasične diske. Najbolj obremenjene gruče dosegajo do 600 milijonov operacij na sekundo (IOPS).
