Linuxov svet
Sredi avgusta je v San Fransciscu potekala sedaj že tradicionalna konferenca LinuxWorld. Prireditev, ki je nekoč bila osrednje srečanje Linux uporabnikov in razvijalcev, je skozi leta spremenila svoj značaj. Majhna, v Linux usmerjena podjetja igrajo vse obrobnejšo vlogo, osrednjo tribuno pa so zasedli velikani računalniške industrije, kot so podjetja HP, IBM, Oracle, Sun Microsystems in celo Microsoft, ki so tudi letos prikazovala zadnje dosežke svojih razvojnih oddelkov. Razvijalci proste programske opreme, ki so sicer tudi letos razstavljali svoje dosežke, pa se vse bolj selijo na ožje usmerjene prireditve kot je recimo Ottawa Linux Symposium.
Osrednja novica letošnje prireditve je vsekakor odločitev podjetja Sun, da razvije strežnik, v katerem teče v Sunu razvita distribucija Linuxa. Sun, ki je posredno posvojil Linux z nakupom podjetja Cobalt (slednje uporablja Linux v svoji omrežnih napravah), je predstavil strežnik Sun LX50, prvi splošno namenski strežnik podjetja, ki ne uporablja procesorjev SPARC in na katerem lahko poganjamo tudi drug operacijski sistem kot Solaris. Cene se začnejo pri 2795 dolarjih, za kar dobimo strežnik s procesorjem Pentium III 1,4 GHz, pomnilnik 512 MB in 36 GB Ultra160 SCSI disk, zapakiran v vgradljivo ohišje 1U. Pomnilnik je razširljiv do 6 GB, prav tako pa lahko kupimo dvoprocesorsko različico strežnika, na kateri lahko poganjamo bodisi Solaris za Intelove procesorje bodisi Sunovo različico Linuxa, ki tudi podpira vso vgrajeno strojno opremo. Strežnik je opremljen tudi s programsko opremo, ki nam olajša vzdrževanje in nadzor strežnika, če že uporabljamo Sun/Cobaltov Control Station. Sun zaenkrat ne načrtuje izdelave Linux strežnikov z več kakor dvema procesorjema, ker so še zmeraj mnenja, da je Linux primeren predvsem za manjše sisteme, medtem ko naj bi na večjih bil primernejša rešitev Solaris.
Kot že rečeno, je Sun predstavil tudi Sun Linux, ki je na Red Hatu 7.2 temelječa distribucija Linuxa. Od slednje se zaenkrat loči predvsem po dodani podpori za strojno opremo, vgrajeno v strežnik LX50. Vsekakor pa naj bi ne ostalo pri tem, saj namerava podjetje distribucijo samostojno razvijati naprej in vanjo prenesti določene, zaenkrat še neimenovane tehnologije iz operacijskega sistema Solaris, ki bi uporabnikom omogočale lažji prehod iz Linux ana Solaris oziroma nasprotno. Mimogrede, Solaris vsebuje podporo za izvajanje linuxovskih programov že kar nekaj časa in le ta je bila v izdaji 9 še dodatno izboljšana. Prav tako je podjetje pred kratkim objavilo svoj namen, da Solaris 9 izdajo tudi za procesorje x86. Namigi, ki jih je Scott McNealy na tiskovni konferenci dal o usmeritvi družbe na rešitve za osebne računlanike, so ostali le namigi. Več o tovrstnih načrtih naj bi podjetje obelodanilo septembra.
Oracle je objavil nov datotečni sistem za gruče za Linux, ki naj bi olajšal vzdrževanje gruč Oracle9i Real Application Cluster. Koda zanj je pod licenco GPL in prva razvojna različica je že prosto dostopna vsem članom Oracle Technology Network. VA Software, ki gosti in vzdržuje dom mnogim linuxovskim projektom, spletišče Sourceforge.net, je s podjetjem IBM objavilo dogovor o programskem sodelovanju. Tako bodo pri VA Software v prihodnje preselili Sourceforge.net na podatkovno zbirko DB2, za izgradnjo spletnih projektov pa naj bi uporabili paket WebSphere. DB2, WebSphere in Tivoli bodo podprti tudi v SourceForge Enterprise Edition, programskem paketu, ki poganja omenjen spletni strežnik.
Manjši razstavni prostor je prvič imel tudi Microsoft, ki se je prejšnjih prireditev udeležil le kot obiskovalec. Na njem so predstavljali sistem Windows CE, prirejen za vdelane (embedded) naprave in programske rešitve, ki olajšajo delo v mešanih okoljih Windows-Unix in omogočajo izvajanje nekaterih unixovskih programov v operacijskih sistemih iz družine Windows. Prav tako so njihovi predstavniki na razstavnem prostoru prireditev izkoristili za prepričevanje, da Microsoft ne nasprotuje prosti programski opremi (z izjemo dela pod licenco GPL).
Kljub vse večji poslovni usmerjenosti pa prireditev še ni popolnoma izgubila svojega nekdanjega značaja. Namen Bruce Perensa, ki je bil pri HP do nedavnega zaposlen kot svetovalec za odprto kodo, da bi kar na odru prekršil osovraženi zakon DMCA, je sicer propadel zaradi zaskrbljenosti podjetja. Se je pa zato manjša skupina ljudi, ki jih je vodil tehnični direktor Red Hata Michael Tiemann, odpravila na protest pred mestno hišo, kjer so zahtevali, da naj javna uprava za svoje delo uporablja prosto programsko opremo. Del prireditve ostaja tudi kviz, ki se ga udeležijo v linuxovski skupnosti znane osebe in na katerem se pomerijo v poznavanju tako Linuxa kot tudi neračunalniških tem.
IDC je sicer sporočil, da je v prejšnjem letu upadla dobava strežnikov z Linuxom (toda njihovi podatki ne upoštevajo izvodov, prenesenih iz spleta), vendar se naj bi že letos ta trend spet spremenil in zato celo predvidevajo, da bo Linux beležil 32-odstotno rast do leta 2006. Vsekakor pa je letošnji LinuxWorld pokazal, da Linux ni več le stvar ljubiteljev, temveč je postal resno orodje, ki se vse bolj uveljavlja v podjetjih, katerim je LinuxWorld konec koncev tudi namenjen.