LinuxWorld Expo 2001
V San Franciscu se je konec januarja odvijal letošnji prvi sejem, posvečen operacijskemu sistemu Linux in spremni programski opremi. LinuxWorld Expo 2001 je potrdil, da se število privržencev še vedno hitro povečuje. Predvsem pa je videti, da Linux napreduje na vseh področjih rabe, tako pri končnih uporabnikih kakor v velikih korporacijah in internetnih ponudnikih. Linux ni več zgolj operacijski sistem malih ponudnikov, temveč okolje, ki ga podpirajo največja računalniška podjetja na svetu, z izjemo Microsofta in delno družbe Sun.
Med največjimi podporniki je IBM, ki je na srečanju oznanil dodatno 300-milijonsko investicijo v razvoj Linuxa in rešitev zanj, čemur moramo dodati milijardo dolarjev, obljubljenih pred kakim mesecem. Na LinuxWorldu so prikazali 64-procesorski strežnik eServer x430, ki Linux prinaša tudi v največja podjetja.
Med tistimi, ki so na LinuxWorldu napovedali večjo podporo Linuxu, je brez dvoma Hewlett Packard. Za uporabnike Linuxa bo predvsem dobrodošla novica, da nameravajo pri HP-ju do poletja razviti gonilnike za Linux za čez 44 laserskih in brizgalnih tiskalnikov s podporo za jezike PostScript in PCL. Poleg tega so napovedali družino nadzorniških orodij za upravljanje Linuxa v strežnikih, med katerimi sta paketa Process Control Manager in Service Control Manager. Več denarja nameravajo vložiti tudi v razvoj rešitev za tehnično uporabo Linuxa, predvsem za trirazsežno grafiko.
Linux podpirajo tudi pri družbi Intel, čeprav bolj potiho zaradi strateškega partnerstva z družbo Microsoft. Na srečanju so prikazali prototip gruče, sestavljene iz štirih strežnikov, opremljenih s procesorji Itanium (IA-64), na katerih je deloval Linux, povezan s programom za gruče Convolo Clustering družbe Mission Critical Linux. Tudi sicer so predstavniki Intela pozvali razvijalce Linuxa, da ponudijo nove rešitve predvsem za zahtevnejšo poslovno rabo.
Seveda v takih razmerah ni mogel manjkati AMD, ki je prikazal posnemovalnik za bodoči 64-bitni procesor Hammer, predviden za začetek leta 2002. Program z imenom VirtualHammer za delovanje uporablja okolje Linux, s katerim lahko simulirajo 64-bitno kodo na današnjih 32-bitnih procesorjih AMD. S tem so še enkrat dokazali, da je Linux tudi dobro razvojno okolje, predvsem zaradi možnosti hitre prilagoditve novim procesorjem.
Ena pomembnejših novosti na LinuxWorldu je napoved družbe Borland, da so dokončali razvojno okolje Kylix, ki izhaja iz orodja Delphi. Program naj bi predvidoma objavili konec februarja ali marca. Pri Borlandu so se močno trudili, da bi razvili orodje z bogatim naborom možnosti, ki bi bilo obenem primerno za prenos obstoječih programov (za okolje Windows) tudi v Linux. Razvojno okolje naj bi bilo zanimivo tako za tiste, ki poznajo Delphi, kakor za tiste, ki poznajo Visual Basic.
Tudi tisti, ki prisegajo na programe za okolje Windows, imajo možnost uporabe le-teh znotraj okolja Linux. Poleg programa VMWare, ki je na voljo tudi v različici Express za podporo navideznih strojev z okoljem Windows (stane le 80 dolarjev), se je pojavil tudi konkurenčni program Win4Lin Desktop 2.0 (za 60 dolarjev), ki ga ponuja podjetje Netraverese. V obeh primerih pa za uporabo potrebujemo tudi polno različico okolja Windows.
Tudi sicer proizvajalci programov za Linux skušajo posnemati ter izboljšati programe, uspešne v okolju Windows. Podjetje Ximian (nekdanji Helix Code) je na sejmu prikazalo razvojno različico programa Evolution, ki je na videz zelo podoben Microsoftovemu paketu Outlook, le da je bolj dodelan in s širšim naborom funkcij za elektronsko pošto in skupinsko delo. Razvoj bodo predvidoma končali do poletja.
Veliko pozornost je na sejmu požel grafični vmesnik Nautilus, ki ga v okviru podjetja Eazel razvija del ljudi, ki so sodelovali pri razvoju prvotnega grafičnega vmesnika za Apple Macintosh. Eazel je v kratkem času pridobil številne podpornike za programsko (tudi distribucije Linuxa) in strojno opremo.
Med novostmi so tudi platforma SecurEdge za vgradne (embedded) sisteme z Linuxom, ki ga je ponuja podjetje Lineo, Lotusov Domino WorkFlow, ki je odslej na voljo za Linux, Unicenter TNG Performance Neugents for Linux za nadzor omrežij pod Linuxom podjetja Computer Associates ter nova različica Sunovega javanskega orodja J2ME (Java 2, Micro Edition), namenjena ročnim računalnikom in mobilnim telefonom z Linuxom.
Prvič se je v navezi z Linuxom in konceptom odprte kode oglasil tudi Microsoft. Objavili so namreč namero, da izbranim razvijalcem programske opreme dajo vpogled izvorno kodo svojih izdelkov: operacijskih sistemov in strežniških programov. Razlika med Microsoftovo ponudbo in odprto kodo pa ostaja v tem, da Microsoft ne bo dovolil spreminjati izvorne kode ali jo uporabljati v drugih izdelkih.