LinuxWorld San Francisco 2004
Sredi poletja je ameriški San Francisco vnovič gostil konferenco LinuxWorld, kjer sodelovali domala vsi, ki krojijo prihodnost Linuxa. Konferenca je bila deležna velikega odziva računalniških velikanov, saj je skoraj vsakdo želel s prisotnostjo in najavo novosti potrditi svojo usmerjenost v Linux.
V ospredju so bili izdelki za jedro 2.6, 64-bitne različice operacijskih sistemov in programov zanje ter tesnejše povezovanje Linuxa z javo. Prav tako se nadaljuje pohod Linuxa na namizja, čeprav morda nekoliko počasneje, kot pričakovano. Vse več proizvajalcev razvija strojno opremo z Linuxom v mislih, precej interesa na tem področju pa ima zlasti AMD, ki izkorišča zatišje oziroma zamik planov Microsofta na področju 64-bitne programske opreme. HP pa je predstavil prvi prenosnik v svoji ponudbi, ki je v osnovi na voljo z Linuxom.
IBM je tako najavil, da bo vložil več naporov in sredstev v boljšo podporo za Linux v svojih sistemih i5 in p5 (iSeries in pSeries), pridobili pa so tudi podporo družbe mySQL, ki bo izdelek v kratkem ponudila tudi za to platformo. Sočasno so pri IBMu oznanili, da bodo v odprto kodo odprli svojo bazo Cloudscape, ki je specializirana za okolje java. Izdelek bo na voljo pod licenco Apache, slednji pa bo tudi bdel naj njenim razvojem.
Novell je na konferenci predstavil novo različico strežniške različice Linxa, SuSE Linux Enterprise 9, ki temelji na jedru 2.6 in še nekaterih novosti. Red Hat je medtem LinuxWorld izkoristil za predstavitev svojega novega programskega strežnika, ki podpira J2EE. HP se je usmeril predvsem v storitve in razvoj sistemske podpore, za prvi cilj pa so vzeli kupce, ki sicer kupujejo pri tekmecu Sunu. Nemški Netline, ki razvija potni strežnik združljiv z MS Exchange strežniki je najavil, da bo svoj izdelek odslej ponujal z odprto kodo. Netline je doslej predvsem prispeval svojo kodo za izdelek SuSE Linux OpenExchange Server, odslej pa bo odprta koda na voljo z imenom Open-Xchange Server, še naprej pa udarna novost združljivost z Microsoftovimi odjemalci, zlasti Outlookom.
Linux je v zadnjem času precej priljubljen zlasti pri ponudnikih sistemih in nadzorniških orodij. Veritas je tako napovedal, da bo v bodoče svoje izdelke za Linux razvijal vzporedno s tistimi za Unix, kar pomeni, da razvoj novih različic ne bo več kasnil. Mnogi proizvajalci pa želijo pohitriti razvoj tudi z ugodnostmi za neodvisne razvijalce. Tako CA kot IBM ponujata denarne stimulacije za napredek v odpri kodi izdelkov, ki jih sami ponujajo za Linux.
Tudi na konferenci LinuxWorld pa je bilo govora o pravnih vidikih Linuxa, zlasti s plati licenčnih in patentnih pravic. Družba Open Source Risk Management, ki nudi zavarovanje tveganj za izdelke z odprto kodo je tako objavila podatek, da Linux krši vsaj 283 patentov, za katere pa doslej ni bilo sodnih izterjav. K sreči je 98% patentov v lasti podjetij, ki podpirajo Linux. 60 jih ima IBM, 20 HP in 11 Intel, nekoliko zaskrbljujoče pa je, da jih ima 27 Microsoft. Nihče od navedenih pa ne namerava uveljavljati svoje pravice, zlasti ne po sodni poti. Tam pa vztraja SCO, ki še vedno meni, da bo zmagal proti IBMu, kljub temu, da so nekatere razprave na sodišču že izgubili (na primer proti Daimler Chrylserju). Prav tako ne načrtujejo novih sodnih tožb, kljub temu, da je bilo v zadnjem času govora o temu.