LinuxWorld v znamenju kljubovanja in optimizma
V času, ko med družbo SCO in skupnostjo podpornikov Linuxa divja prava medijska vojna, se v San Franciscu odvija poletna, zdaj že tradicionalna konferenca LinuxWorld. Omenjeno dogajanje pa ni skalilo vzdušja, ki je še polno optimizma in novosti. Operacijski sistem Linux namreč pridobiva vse več podpornikov, kar se na konferenci kaže tudi v prisotnosti številnih velikih imen iz računalniške industrije.
Med razstavljavci so tudi take družbe, kot so IBM, HP in Computer Associates, kar je dober dokaz, da je Linux vse bolj zanimiv tudi za proizvajalce komercialne programske opreme. Dokaz so tudi govorci, ki so odprli konferenco, prihajajo pa iz družb IBM, HP, Oracle, Red hat in Sun. Tretjič zapored pa je na konferenci tudi Microsoft, ki skuša na ta način najti dialog s skupnostjo podpornikov Linuxa. Tokrat morda celo ne bo nasprotnik številka ena, saj to mesto nedavno zavzela družba SCO.
Konference poteka ravno v trenutku, ko je Linux dobil zeleno luč s strani organizacije Common Criteria, s čimer se jim odpirajo vrata v ustanove z najvišjo stopnjo varnostnih zahtev, kot so ameriške vladne institucije (vključno s Pentagonom) ter banke. Linux se na tem področju pridružuje izdelkom družbe Microsoft, ki ta certifikat že imajo.
Ena izmed glavnih tem na tokratni konferenci so orodja za boljše upravljanje sistemov z Linuxom. S tem, ko operacijski sistem vse bolj prodira v velike družbe in na področje strežbe ključnih poslovnih rešitev, je izredno pomembno, da lahko upravitelji učinkovito nadzorujejo delovanje strežnikov, ne glede na število in konfiguracijo. Prav zato proizvajalci kot so Veritas, BMC Software in Computer Associates prenašajo svoja ključna orodja za upravljanje tudi na platformo Linux. Na ta način operacijski sistem postaje precej bolj skladen s potrebami današnjih informacijskih služb v podjetjih.
Veritas je tako predstavil programski paket, ki omogoča nadzor podatkovnih baz na Linuxu na računalnikih mainframe, kjer zagotavljajo odpornost na napake. Podobna orodja napovedujejo tudi Tivoli (IBM) in BMC Software. Computer Associates pa predstavlja šest novosti s področja nadzora in varnosti, ki odslej delajo na Linuxu. HP je najavil, da lahko odslej njihov nadzorniški paket OpenView deluje tudi centralno na sistemu Linux, novost pa je še program GlancePlus, ki služi za hiter pregled stanja strežnikov s tem operacijskim sistemom.
Ena izmed vročih tem ta hip je tudi pospešen razvoj alternativ Microsoftovim strežniškim izdelkom, pri čemer razvijalci skušajo zagotoviti čim večjo združljivost proti odjemalcem. To velja za podatkovni strežnik SQL Server, zlasti pa za poštni strežnik Exchange Server, ki dobiva vsak dan več alternativ, na katere se lahko priključujejo med drugim tudi odjemalci z Outlookom. Poleg nekaj komercialnih izdelkov je ogleda vreden tudi projekt OpenGroupware.org, ki se je razvil iz projekta pisarniške zbirke OpenOffice.org.
Področje, kjer Linux bolje uspeva od Microsoftove ponudbe so brez dvoma strežniške gruče in podpora za večprocesorske sisteme. Dell je tako na konferenci objavil, da so sklenili dogovor z ameriškim centrom NCSA, s katerim bodo zgradili gručo z Linxom in kar 1.450 vozlišči. HP pa ponuja tovarniško pripravljene Linux gruče s 64 do 128 sistemi. Prav tako je na konferenci družba SGI objavila namero, da drugo leto ponudi komercialni sistem Altix 3000 s 128 procesorji, ki bo deloval na podlagi sistema Linux.
Seveda je na konferenci bilo moč videti cel kup drugih novosti. Red Hat je tako prikazal Enterprise Linux 3 (za zdaj še v razvojni razlilčici), ki zdaj podpira več različnih procesorjev (med temi nove Itanium2, Opteron in IBM Power), dodaja nov upravljalnik za hipernitnost, podporo za IBMov nabor Summit, izboljšave v sistemi NFS, nove gonilnike in boljše upravljanje s pomnilnikom. Na voljo bo v različici AS (strežniki) in WS (delovne postaje), kasneje pa tudi ES (večji strežniki).
Pri Red Hatu bodo tudi v bodoče operacijskemu sistemu prilagali razvojna orodja, ki bodo omogočala razvoj javanskih programov in spletnih storitev. V igri so programski strežnik združenja ObjectWeb in razvojno okolje Eclipse, ki ga podpira močno tudi IBM. RealNetworks pa je napovedal, da bo kmalu za svoje zvočne in video predvajalnike objavil izvorno kodo s ciljem, da spodbudi razvoj izdelkov, ki temeljijo na njihovi tehnologiji, pa tudi nove različice samih predvajalnikov.
Med tistimi, ki so skoraj za 180 stopinj spremenili svojo strategijo, je tudi družba Novell. Po tem, ko so napovedali nakup družbe Ximian, pomembnega proizvajalca namiznih izdelkov s področja Linuxa, so na konferenci tudi napovedali, da bodo najbrž hitreje opustili lasten operacijski sistem Netware, kot so sprva načrtovali. Dosedanje kupce pa nameravajo ohraniti z isto stopnjo storitev, saj bodo ključni deli, kot je imeniški sistem eDirectory ponujali kot dodatke za obstoječe distribucije Linuxa (Red Hat in SuSE). Na Linux bodo kar se da hitro prenesli tudi svoj sistem za elektronsko pošto in skupinsko delo GroupWise. Novell se kot kaže definitivno usmerja na Linux.
K Linuxu se vse bolj usmerja tudi družba Sun. Po tem, ko so opustili namero, da bi razvili lastno distribucijo Linuxa in navezali stike z družbo Red Hat, so zdaj podobno storili še z drugim strateškim partnerjem - podjetjem SuSE. Poleg tega so nedavno postali, kot zadnji izmed četverice velikih ponudnikov strežnikov, člani organizacije Open Source Development Lab, ki razvija nove tehnologije za kakovostno uporabo Linuxa na zmogljivejših sistemih.
Seveda pa dogajanje na konferenci ni moglo mimo sodnega nastopa družbe SCO proti IBM-u, posredno pa skupnosti uporabnikov in ponudnikov Linuxa. Mnogi menijo, da dosedanji nastop družbe SCO ni prizadel prodaje in hitrosti implementacije novih sistemov. Mnogi, na čelu z IBM-om pa tudi menijo, da spor ne bo vplival niti na nadaljnji razvoj.
Seveda pa ima Linux še vedno precej prostora za rast. Lani je bil trg izdelkov z Linuxom vreden okoli 90 milijonov dolarjev, kar je še vedno drobiž proti ostanku računalniške industrije. Letos naj bi proizvajalci zabeležili podobne rezultate. Za primerjavo lahko navedemo, da je samo Microsoft nedavno objavil, da imajo na razpolago kar 49 milijard dolarjev gotovine. Res pa je, da so vlaganja tudi na področju Linuxa vse večja.
V ospredju je zlasti IBM, ki pa ima na tem področju drugačno strategijo kot sicer - služijo s storitvami in ne licencami. V letu 2001 so vložili na to področje skoraj milijardo dolarjev, lani pa iz tega naslova iztržili že 1,5 milijarde dolarjev. Pohvalijo se lahko tudi z največjo podporno ekip - Linux pozna in podpira že čez 3.000 IBM-ovcev po celem svetu.