Objavljeno: 24.5.2022 07:00 | Teme: podatkovni centri, vesolje

Lonestar naj bi zgradil podatkovni center na Luni

Danes se morda sliši kot znanstvena fantastika, toda mladi ameriški startup Lonestar ima resne in podrobne načrte za postavitev podatkovnega centra na našem edinem naravnem satelitu, Luni. Če bodo uspeli zagotoviti dovolj finančnih sredstev, bomo lahko prve podatke na Luni hranili že leta 2024.

Lonestar je nedavno pridobil prvih 5 milijonov dolarjev, s katerimi nameravajo dokazati izvedljivost svojih načrtov. Nedavno so namreč podpisali pogodbo z družbo Intiutive Machines, ki jo financira NASA, s katero naj bi na Luno v naslednjih letih prepeljali dva pristajalna modula opremljena s strojno in programsko opremo potrebno za hrambo podatkov.

Prvi odprava, ki se imenuje IM-1, bo po načrtih na Luno popeljala tovor že konec letošnjega leta. Ta projekt ima za cilje predvsem dokazati sposobnost potovanja in pristajanja na Luni, zato bo Lonestar tu testiral le programsko opremo, ne pa tudi strojno opremo za trajno hrambo podatkov. IM-1 naj bi deloval le en lunin dan, kar je ekvivalent dveh tednov na Zemlji.

Precej bolj resen bo projekt IM-2, za katerega načrtujejo izstrelitev na Luno v letu 2023. Ta naj bi vseboval tudi prvi strojni prototip družbe Lonestar in bo v napravi s težo približno enega kilograma hranil okoli 16 TB podatkov. Ta odprave predvideva tudi vrtanje v ledeno gmoto na južnem luninem tečaju, kamor naj bi shranili podatkovni modul in ga tako zaščitili pred kozmičnim sevanjem, kar je predpogoj za dolgotrajno rabo.

Naslednje odprave, ki si bodo hitro sledile, imajo še bolj ambiciozne načrte. Leta 2024 naj bi na Luno poslali podatkovni modul, ki bo lahko hranil 5 PB (petabytov) podatkov in bo z Zemljo povezan prek redne radijske podatkovne povezave. Lonestar je že pridobil pravice za uporabo frekvenčnih pasov S, X in Ka, niso pa še določili prvotno hitrost prenosa podatkov. Leta 2026 naj bi zmogljivosti nadgradili na 50 PB, prenos podatkov pa bodo dvignili na 15 Gb/s, kar je hitreje kot danes dosegamo na optičnih omrežjih.

Lonestar ima tudi odgovor, kako bo poskrbel za energijo in zanesljivost delovanja. Na lunino površino bodo na strateška mesta postavili sončne celice, razmišljajo pa tudi o energijskih zalogovnikih in rezervnih načinih proizvodnje energije. Podatkovne module bodo namestili v prazne lavine tunele, ki se nahajajo Luni in zagotavljajo varnost pred sevanjem in meteoriti. Vse skupaj naj bi postavljali povsem avtomatizirano, z daljinsko in avtonomno upravljanimi roboti.

Lonestar trdi, da je njihov projekt nadvse pomemben za prihodnost in ohranitev znanja človeštva v digitalni obliki. Pri tem se zgledujejo po znameniti ledeni semenski banki na otočju Svarbald (Svalbard Global Seed Vault), v kateri države hranijo semena rastlin, ki jih uporabljamo za prehrano. S tem skušajo ohraniti rastlinske vrste in zagotoviti raznolikost tudi v prihodnosti. Lonestar ima podoben cilj, le da skušajo ohraniti znanje. Kasneje naj bi vzpostavili tudi komercialne storitve, kot je DRaaS (Disaster Recovery as a Service).

Projekt je seveda poln tveganj, a iz zgodovine vemo, da kdor ne tvega, tudi ne žanje. Dosedanji projekti pristajanja Luni so pogosto se končali nesrečno (na primer Izraela in Indije v letu 2019). Poleg sevanja in meteoritov nevarnost predstavlja tudi oster lunin prah in predvsem izjemno temperaturno nihanje, ki se na površini giblje od -183 do +106 stopinj Celzija. Toda pri Lonestarju menijo, da so tovrstne težave rešljive. Oz. vsaj v to poskušajo prepričati investitorje.

Več novic

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Google poskrbel, da se telefonov ne bo več splačalo krasti

    Google bo okrepil zaščito pametnih telefonov Factory Reset Protection (FRP), tako da bo ukradene telefone v praksi nemogoče ponovno uporabiti. Že obstoječi Android 15 prinaša nekaj varovalk, novi FRP pa bomo dobili v Androidu 16.

    Objavljeno: 15.5.2025 05:00
  • Kitajci obrnili hrbet iPhonom

    Kitajski trg pametnih telefonov, ki tudi za zahodne znamke predstavlja izjemno pomemben delež, je letos doživel pravi pretres. Prodaja Applovih iPhonov je na primer padla za 50 odstotkov, podobno se godi tudi drugim tujim znamkam, ki nikoli niso imele zares opaznih deležev. Kitajski potrošniki so namreč začeli čedalje bolj kupovati domače izdelke.

    Objavljeno: 16.5.2025 05:00
  • Windows dobil nov urejevalnik besedil v ukazni vrstici - Edit

    V ukazni vrstici v Windows vse od izida 64-bitnih inačic Windows nismo imeli pravega urejevalnika datotek. Starejše verzije so imele še stari MS DOS Edit, v novejših pa te funkcionalnosti ni bilo. Microsoft je zato napisal novi Edit, ki ga lahko obravnavamo kot ekvivalent za vim v Linuxu.

    Objavljeno: 20.5.2025 05:00
  • Zgodovina iskanja na Googlu razkrila požigalce

    Preiskovalci ameriškega FBI so s poizvedbo pri Googlu, kdo je iskal naslov kaznivega dejanja, našli storilce, ki so avgusta 2020 podtaknili požar v Denverju in ubili pet stanovalcev. To je eden redkih primerov – a ne edini – tako imenovanih obrnjenih iskanj po ključnih besedah. Google je moral pogledati, kdo je iskal posamezne ključne besede, ne katere ključne besede je iskal točno določeni posameznik.

    Objavljeno: 23.5.2025 05:00
  • Slovaščina v slovenskih Oknih

    Microsoft je v začetku maja z umetno inteligenco zamenjal približno 6000 zaposlenih, kar se pozna tudi v slovenskem prevodu operacijskega sistema Windows.

    Objavljeno: 26.5.2025 12:00 | Teme: microsoft, windows, Windows 10, umetna inteligenca
  • Google predstavil pametna očala

    Na konferenci I/O 2025 je Google razkril nova očala z obogateno resničnostjo.

    Objavljeno: 22.5.2025 08:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji