Microsoft določil datum za Windows Server 2003 in odpira kodo državnim vladam
Microsoft je sporočil, da bo uraden začetek prodaje dolgo pričakovanega strežniškega operacijskega sistema Windows Server 2003 natanko 24. aprila. Le nekaj dni pred tem so sklenili, da bodo iz imena izdelka odstranili oznako .NET, s čimer so hoteli poenostaviti imenovanje in odpraviti morebitne nesporazume okoli združljivosti in nezdružljivosti ostalih izdelkov z novim okoljem. Microsoft bo hkrati z strežniškim operacijskim sistemom predstavil tudi novo različico razvojnega orodja Visual Studio .NET 2003, ki bo vsebovalo pomembne razširitve koristne zlasti za novi strežnik Windows Server 2003.
Sočasno so pri Microsoftu oznanili, da bodo državnim vladam v okviru novega projekta Government Security Program (GSP) ponudili vpogled v izvorno kodo sedanjih in bodočih različic okolja Windows. GSP je brezplačen program, ki pa zahteva posebno (licencirano) orodje za vpogled v programsko kodo in seveda predhodno natančno določena pravila in omejitve, kaj lahko odjemalci počnejo z njo. V okviru programa GSP bo Microsoft ponudil internetni dostop do najnovejše kode, tehnično gradivo in omejeno pomoč ter nekaj drugih ugodnosti. Predstavniki vlad bodo celo imeli možnost obiskati razvojne laboratorije v Redmondu, kjer se bodo lahko posvetovali z avtorji sistemov Windows.
Glavni cilj projekta je ta, da bi vlade s tem korakom dobile vpogled in posledično tudi zaupanje do varnostnih mehanizmov in tehnologij, ki so temelj okolja Windows. Prav nedostopnost izvorne kode je namreč marsikje po svetu odvrnila vlade in državne organe od izbire okolja Windows v prid sistemom z odprto kodo, kot je na primer Linux. Seveda pa je vprašanje, do kolikšne mere in pod kakšnimi pogoji bodo lahko sodelujoči v projektu spreminjali kodo in kakšne pravice ima pri temu Microsoft. Del teh pogojev bo vsekakor ostal poslovna skrivnost med partnerji v projektu.
Po trditvah Microsofta je program GSP na voljo vsem državam, ki niso na ameriškem spisku za embargo (kamor sodijo denimo Kuba in Irak), poleg tega pa imajo veljavne zakone o zaščiti intelektualnih pravic s področja programske opreme. Po ocenah je takih držav okoli 60, tretjina teh pa se je v program GSP že vključila. Zanimiv je podatek, da so med temi že Rusija in članice NATA.