MID in Digitalni razkorak
Zmanjševanje digitalnega razkoraka - torej odstotka prebivalstva, ki ima dostop do računalnika in interneta - je eden izmed osnovnih ciljev Ministrstva za informacijsko družbo (MID), je na okrogli mizi z naslovom Digitalni razkorak povedal minister za informacijsko družbo Pavel Gantar. Okroglo mizo na Fakulteti za družbene vede (FDV) je organiziral MID v sodelovanju s FDV, poleg ministra Gantarja pa so sodelovali tudi državni sekretar József Györkös, Vasja Vehovar, Franc Trček in Anton Kramberger iz FDV, Tomaž Skulj iz Zavoda za šolstvo in Rajko Sabo iz ministrstva za gospodarstvo.
Vsi govorniki so poudarili, da je vzrok za počasno večanje uporabe interneta v Sloveniji pomanjkanje vsebin v slovenščini. Kot je tudi pokazala raziskava Vasje Vehovarja naj bi kar 67 odstotkov Slovencev, ki znajo angleško tudi sodilo med uporabnike interneta, medtem ko je takih, ki angleško ne znajo le 18 odstotkov. Raziskava je tudi pokazala, da sta dva pomembna razloga za neuporabo interneta od doma tudi pomanjkanje časa in stroški. Kar se prvega razloga tiče, je večina sodelujočih poudarila, da seveda ljudje nimajo časa za uporabo interneta, če jim ta ne koristi pri tem, da bi mnoge stvari lahko tako hitreje opravili. Tukaj je težava v majhnem gospodarstvu, ki ne omogoča razvoja ustreznih zanimivih storitev, poleg tega pa je krivda tudi na državni strani, saj bi prav opravljanje upravnih storitev preko interneta državljanom najbolj prihranilo čas in jih navdušilo nad uporabo interneta.
Pomemben vzrok za neuporabo interneta je po mnogih mednarodnih raziskavah tudi neizobraženost, vendar na tem področju Slovenija sodi med bolj razvite. V primerjavi z državami EU je Slovenija prav v vrhu, poleg Finske in Švedske, kar se tiče števila šol, ki so priključene na internet in izobraženosti učiteljev. Vendar pa je po drugi strani Slovenija na dnu, poleg Portugalske, Grčije in Italije v številu računalnikov na učenca, kar pa seveda ne pripomore k boljši izobraženosti. Tomaž Skulj je pri tem poudaril, da Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport namenja vsako leto precej denarja za opremljenost računalniških učilnic v šolah in izobraževanje učiteljev. Sredstva so tako pred letom 1994 znašala nekaj sto milijonov tolarjev, danes pa več kot deset milijard. Skulj je še poudaril, da je njihov cilj postaviti internet v sam pedagoški proces, v spletu pa objaviti več izobraževalnih vsebin, ki bi zagotovo zanimale mnoge učence, dijake in študente.
Sociologa Franc Trček in Anton Kramberger sta v predstavitvi svojih mnenj poudarila, da bo najverjetneje zmerom obstajal dokaj velik odstotek prebivalstva, ki računalnika in interneta ne bo potreboval in jih s tem tudi ne bi smeli siliti. Kljub temu pa se strinjata, da bi internet lahko uporabljalo več Slovencev, vendar glede na trenutno ponudbo vsebin to pravzaprav niti ni smiselno. Po Trčkovem mnenju manjka v državi nekaj drznih projektov, ki bi lahko bistveno pripomogli k širši uporabi interneta in predvsem njegovi uporabnosti.
Na koncu okrogle mize je še minister Gantar odgovarjal na nekatera vprašanja, predvsem glede vloge države pri razvoju interneta. Minister je opisal svoja prizadevanja za znižanje stroškov povezanih z računalniki in internetom, ki pa še niso obrodila sadov. Tako so na Ministrstvu za finance izključili vsako možnost znižanja stopnje DDV za računalniško opremo na 8,5 odstotka, ker je zakon o DDV usklajen z zakonodajo EU. So pa dopustili možnost vključitve nakupa celotne računalniške opreme in stroškov dostopa do interneta med davčne olajšave, kar naj bi se zgodilo letos. Trenutno se med davčne olajšave, ki lahko zmanjšajo vrednost skupnih prihodkov državljana za največ 3 odstotke, šteje zgolj programska oprema. Vendar pa je minister dodal, da je ta rešitev zelo kratkoročne narave, saj naj bi se kmalu spremenila tudi zakonodaja s področja dohodnine, ki davčnih olajšav ne bo več predvidevala.
Kot bolj dolgoročno rešitev znižanja stroškov nakupa računalniške opreme pa vidi minister v programu varčevanja in kreditiranja, ki bi bil podoben nacionalni stanovanjsko varčevalni shemi, le da bi bil namenjen nakupu računalniške opreme; državljani bi nekaj mesecev varčevali v banki, nakar bi jim država primaknila kakšen obrok, nato pa bi lahko najeli ugoden namenski kredit. Po Gantarjevih besedah pa na MID veliko delajo tudi na področju vsebin, predvsem s projektom e-uprava, ki naj bi po prvih načrtih že omogočal državljanom urejanje upravnih zadev preko interneta in tudi oddajo dohodnine. Čeprav so naleteli na administrativne težave pri medresorskem usklajevanju, minister zagotavlja, da bo elektronsko poslovanje z državo lahko zaživelo v kratkem.