Mikroprocesor praznuje 40 let
Pisalo se je 15. November 1971, ko je tedaj še komaj dve leti staro podjetje Intel v reviji Electronic News objavilo prvi oglas za tedaj nov koncept elektronskih vezij - mikroprocesor Intel 4004. Ostalo je zgodovina.
Intel 4004 je sprožil nekaj, čemur danes pravimo digitalna revolucija, saj mikroprocesorje danes uporabljamo v najrazličnejši napravah, od računalnikov, televizorjev, telefonov avtomobilov, do proizvodnih strojev in medicinskih pripomočkov. Kljub temu, da večina ljudi še ni nikdar videla mikroprocesorja, so naprave, ki jih vsebujejo, postale tako pomemben del vsakdanjih življenj, da so mikroprocesorji postali dobesedno nepogrešljivi.
Razširjenost mikroprocesorjev je mogoče v veliki meri pripisati Moorovemu zakonu, ki napoveduje hitrosti razvoja silicijevih tehnologij. Zakon navaja, da se bo gostota tranzistorjev podvojila vsaki dve leti, ob tem pa bodo ob nižji ceni na voljo nove funkcionalnosti in višja zmogljivost. Zakon že več kot 40 let predstavlja osnovni poslovni model panoge polprevodnikov.
V 40 letih je seveda bil narejen ogromen korak naprej v razvoju. Prvi procesor je imel 2.300 tranzistorjev, danes ta podatek merimo v milijonih. Narejen je bil z 10.000-nm proizvodnim procesom, danes se spogledujemo z 22-nm arhitekturami. Prvi prototip je deloval s taktom 108 KHz, kar so v proizvodni različici uspeli zvišati na 740 KHz. Najnovejši Intelov Core i7 lahko deluje s taktom 3,8 GHz. V primerjavi z mikroprocesorjem Intel 4004 današnja druga generacija procesorjev Intel Core zagotavlja 350.000-krat več zmogljivosti, vsak tranzistor pa porabi 5000-krat manj energije. V tem obdobju se je cena tranzistorja zmanjšala za približno 50.000-krat.
Če pogledamo v preteklosti in vidimo, kako so se stvari spremenile od predstavitve prvega mikroprocesorja, si je kar težko predstavljati, da se bo v prihodnosti digitalna revolucija še naprej hitro razvijala.