Mozilla -- novi zmagovalec ali vroč zrak?
Ko je Netscape leta 1998 odprl kodo svojega takrat še precej popularnega spletnega brskalnika Netscape Communicator, se je dvignilo mnogo prahu. Vendar pa je namesto manjših popravkov brskalnik Netscape v okviru Mozille doživel popolno predelavo, grafično jedro imenovano Gekko, pa služi tudi kot osnova zadnjih različic samega Netscapea.
Kljub slovesu Mozille pa je združenje razvijalcev na mozilla.org, ki razvoj nadzoruje, doslej ponudilo zgolj razvojne različice, kar je trajalo skoraj neskončno dolgo, tako da smo prišli že do oznake 0.9.9. To pa pomeni, da naslednja skoraj ne more biti druga kot 1.0. torej končna različica. Po debatah članov mozilla.org-a, ali sploh narediti komercialno različico Mozille, so se nekako odločili za to potezo, vendar še nikomur ni jasno kdaj bo ta tudi dejansko na voljo. Mnogi so jo pričakovali nekaj tednov nazaj, nekateri zatrjujejo, da bo te dni, vsi pa komaj čakajo, da vidijo kaj bo Mozilla omogočala, saj je od tega odvisna tudi njena prihodnost.
Ta pa je povsem negotova. Tekmovanje z Microsoftovim Internet Explorerjem, ki je trenutno vodilni v vojni brskalnikov, se ne zdi resna poteza, saj ima Microsoft prevelik vpliv. Ustvarjalci Mozille in drugi pristaši odprte kode na veliko poudarjajo prenosljivost Gekka in celotne Mozille na različne platforme, od ročnih računalnikov, mobilnih telefonov, internetnih naprav in v internet priključenih televizorjev. A že hiter pogled na ta področja pokaže, da je tudi tukaj že prisotnih nekaj različnih brskalnikov (Blaze v Handspringovem Treu, AvantGo pri Palmu in nenavsezadnje Mobile Internet Explorer na PocketPC in Stingerju), ki delujejo povsem zadovoljivo, kar pomeni, da bi Mozilla morala predstavljati bistven preskok v zmogljivosti in hitrosti, da bi jim lahko konkurirala. Ta pa seveda ni zagotovljen.
Kljub temu, da je Mozilla projekt odprte kode, torej predvsem neodvisna, pa ji analitiki, podobno kot Linuxu, edine resne možnosti za uspeh pripisujejo v povezovanju s korporacijami. Zlasti z družbo AOL, ki je leta 1999 kupila Netscape, pri tem pa Mozilli pustil proste roke. Sedaj se vedno bolj širijo govorice, da namerava AOL v izdajo za jesen napovedane različice paketa programske opreme AOL 8, namesto Microsoftovega Internet Explorerja po dolgih letih ponovno vključiti Netscape, ali pa celo Mozillo. V vsakem primeru pomeni podpora največjega ponudnika dostopa do interneta precejšnjo prednost pri nadaljevanju vojne brskalnikov. Sploh ob zahtevah devetih ameriških zveznih držav, ki skušajo, v procesu proti Microsoftu doseči, da bi gigant prodajal Windowse brez vsake dodatne opreme, torej seveda tudi brskalnika.
Kljub vsemu prahu, ki ga Mozilla trenutno dviga, pa se zmerom bolj pojavlja vprašanje, ali bodo novosti v različici 1.0 zadostile pričakovanjem, in še bolj pomembno, ali bodo uporabniki ob vsem tem zavlačevanju