Objavljeno: 2.6.2020 09:00 | Teme: koronavirus

Na ministrstvu za izobraževanje se ukvarjajo s predlogom, da bi učencem zagotovili prenosne računalnike

Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru na televiziji med drugim omenil, da se »na ministrstvu za izobraževanje ukvarjajo s predlogom, da bi učencem zagotovili prenosne računalnike«.

"Ne le zato, da smo pripravljeni na drugi val epidemije. Ampak da tudi prihranimo pri nakupu delovnih zvezkov. Vsa vsebina bo v oblaku, vsak si bo to lahko snel brez stroškov. V nekaj letih si bomo povrnili vse stroške financiranja računalnikov," je pojasnil.

Po podatkih statističnega urada je bilo v letu 2018/2019 v Sloveniji 186.300 učencev osnovne in 73.100 srednje šole. Če privzamemo, da povprečen prenosni računalnik stane 500 evrov, bi strošek opremljanja s strojno opremo stal okoli 130 milijonov evrov.

Seveda pa je strojna oprema tukaj še najmanj pomembna. Kot kažejo izkušnje zadnjih dveh mesecev, Slovenija še zdaleč ni pripravljena na tak »oblačni« pouk, saj se je o različnih oblikah šolanja doma odločala vsaka šola posebej, še več, velikokrat kar vsak učitelj posebej. Rezultati pa so bili velikokrat kaotični, kot je to že večkrat zapisal tudi urednik Monitorja:

»Pri mojem osnovnošolcu (osmi razred) so se, denimo, »prilagodili« tako, da pouk zahteva kar najmanj dela s tehnologijo. Stiki z učitelji so vedno le prek elektronske pošte. Po njej prihajajo naloge, ko jih učenec reši, jih mora prek elektronske pošte tudi vrniti. Občasno mora s telefonom v dokaz še fotografirati izdelek in to je to. Dejansko je tu videti, kot da učiteljev sploh ne potrebujemo, pisne izdelke (učbenike in delovne zvezke) bi se dalo pač pripraviti enkrat za vse.

Pri moji srednješolki so malce bolj napredni. Vsaj nekateri učitelji so se potrudili in učne ure predavajo prek videokonference, učenci pa morajo biti prisotni. Poudarek je seveda na »nekateri«. Pa še pri teh je brez osebne prisotnosti pristop precej enostranski – učiteljica svoje odpredava prehitro, učenci je zato ne razumejo in z mislimi odtavajo drugam.

Obstajajo pa tudi zelo napredni učitelji, ki se maksimalno potrudijo in imajo tudi ustrezno tehnično predznanje ter opremo. So, skratka, geeki. Kolega, ki predava na primorski univerzi, svoja predavanja, denimo, doma oddaja iz improviziranega, vendar maksimalno opremljenega studia. Dva prenosnika, dva iPada, slušalke in pero.«

Časi se sicer spreminjajo - še leta 2014 je stranka SDS v svojem programu za učence in dijake od tretjega razreda naprej predvidela nakup tabličnih računalnikov. Danes so očitno spet prevladali prenosni računalniki, menijo v vladi. Tablice so pač mrtve.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentarji

s56rsv | 3.6.2020 | 15:00

Moja petošolka je odlično shajala s Galaxy TAB-om 2 generacije, saj na njemu odlično tečejo tako, Zoom kakor Google Classroom in pa seveda GMail in ostala MS navlaka. Tiskarske storitve na mrežni brezžični tiskalnik so sicer še vedno na nekem osnovnem nivoju, saj se je velikokrat pripetilo, da sam Android ni našel več tiskalnika vse dokler nisem WiFi povezave na dlančniku ni na silo ugasnil in ponovno prižgal. Med tem časom je tiskalnik seveda povsem delujoč in iz drugih Windows prenosnikov dosegljiv. Ravno tako je dlančnik normalno dostopal do interneta. Hočem reči: po mojem mnenju iz prakse dlančniki še zdaleč niso za med staro šaro kot možna opcija. Je pa res, da v kolikor bi se vlada oz. ministrstvo odločilo za tako investicijo, bi bil potrebno tudi hudimano resno vzeti v obzir amortizacijsko dobo takih računalnikov, stroške zavarovanja (vemo, da so otroci in najstniki najbolj nerodni del populacije (še pred starostniki) ipd...PC-ji so resda širše uporabni, saj obstaja neprimerno več (resne) programske opreme zanje.. Vendar so tablice bolj prenosljive in bistveno cenejše. Pro et contra debata, ki ji zlahka ni videti konca...

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji