Na MIT-u razvili sistem za prenos informacij iz vode v zrak
Raziskovalci na MIT-u so razvili nov način za enosmerno komunikacijo podmornic s sprejemniki v zraku. Kljub razvoju tehnike je namreč komunikacija iz vode v zrak velik problem, ker se ista vrsta elektromagnetnega polja ne širi dobro po obeh medijih, zato se od meje med medijema bodisi odbije bodisi se v drugem mediju popolnoma porazgubi. Zato je treba iskati različne obvode in bližnjice. Ena izmed obetavnih tehnologij je kombinacija sonarja in radarja.
Podmornico (ali v resnici kakršenkoli vir, ki želi pošiljati podatke iz vode v zrak) opremimo s posebnim zvočnikom, ki je v resnici vrsta sonarja, ki oddaja zvočne valove. Informacija se s frekvencami 100-200 Hz prenaša v obliki longitudinalnega valovanja samega medija – vode. Po vodi se širi zvok. Ko ta pride do površja, povzroči minimalno deformacijo površine. Tehnologija se imenuje TARF (translational acoustic-RF communication).
To lahko zaznamo na primer z občutljivim radarjem. Radarji oddajajo elektromagnetno valovanje in merijo čas, ki mine do prejema odbitega signala, iz česar izračunajo oddaljenost (lahko tudi hitrost) predmeta. Zelo občutljiv radar lahko zazna minimalne spremembe površine, ki so posledica zvočnega valovanja. Na ta način informacija izpod vode prispe v zrak.
Tehnologijo so preizkusili v bazenu, kjer so plavali ljudje, in je delovala. Radar je bil 30 centimetrov nad gladino, oddajnik pa 3,5 metra pod gladno, v bazenu pa je bilo veliko motenj zaradi plavalcev. To je pomembno, saj je gladina po navadi razburkana. Raziskovalci so izkoristili dejstvo, da je frekvenca naravnih valov okrog 1-2 Hz, medtem ko so informacijo modulirali s 100-200 Hz. Zato jo lahko berejo kljub razburkanemu morju. V bazenu je sistem deloval do višine valov 16 centimetrov, kar še ni idealno, je pa obetavno.
Tehnologija je še v povojih in do končne uporabe bo preteklo še nekaj časa. Vseeno raziskovalci že napovedujejo njeno uporabo, saj bi lahko nadomestila boje, ki danes poslušajo informacije izpod vode. To so na primer boljši sistemi za lociranje potopljenih ladij, izginulih letal, komunikacijo podmornic, pošiljanje podatkov iz opazovalnih sistemov in inštrumentov ipd. Kdo ve, morda kdaj v prihodnosti internet prispe tudi na podmornice in v oceane.