Navidezna resničnost kot pomoč sodiščem
Po dobrih 70 letih se nemška sodišča še vedno ukvarjajo z kriminalnimi dejanji v času druge svetovne vojne, po novem pa si pri tem pomagajo tudi z virtualnimi modeli koncentracijskih taborišč – konkretno z modelom taborišča Auschwitz. Do modela so prišli delno z laserskim skeniranjem taborišča, delno pa na podlagi starih načrtov, ki so bili najdeni v nacističnih arhivih.
Zanimivo je predvsem to, kako se virtualna resničnost razvija in vse bolj pogosto pronica v javno zavest. Predstavljamo si, da so pred sto ali več leti podobno pisali tudi o fotografiji. Projekt digitalizacije omenjenega taborišča je trajal približno šest mesecev, od tega so za skeniranje objektov porabili pet dni. Z razvojem tehnologije se bo to v naslednjih letih seveda še pohitrilo, z razmahom cenejših očal VR pa si obetamo še več uporabe na najrazličnejših področjih. Vodja projekta, Ralf Breker, sicer pričakuje, da bo virtualna resničnost v naslednjih petih do desetih letih v množični uporabi tudi pri raziskovanju kriminalnih dejanj.