Nemški mestni svetnik odstopil zaradi uporabe lažnih profilov na družbenih omrežjih
V Nemčiji je odstopil vodja skupine svetnikov SPD v mestnem svetu v Bambergu, ker so ga zalotili pri uporabi lažnih profilov na družbenih omrežjih. Sprva sta župan iz iste stranke in svetniška skupina podpirala, a so zaradi tega iz koalicije izstopili Zeleni, zato je bil naposled odstop nujen.
Zgodba se je odvijala na Facebooku, kjer so v skupini o lokalnem dogajanju deževali zelo prizanesljivi ali celo laskavi komentarji o SPD. Dogajanje je bilo zelo nenavadno in novembra je kabaretist Florian Herrnleben javno posumil, da gre verjetno za lažne profile, ki jih upravlja nekdo povezan s stranko. Izpostavil je vodjo svetniške skupine Klausa Stieringerja.
Ta je očitke zanikal. V oddaji Quer na Bayerischer Rundfunk je decembra celo vehementno zatrdil, da se mu zdijo komentarji v Facebookovi skupini povsem normalni in da nekaj domnevnih avtorjev celo pozna. Kasneje je postalo jasno, da se je zlagal, saj ne le da ljudje ne obstajajo, temveč je za profili stal kar sam. Stranka ga je sprva branila, a je potem letos stranka Zelenih izstopila iz koalicije. To je prepričalo tudi župana, da je obrnil ploščo in Stieringerja pozval k odstopu. Stieringer je minuli teden odstopil in ob tem dejal, da sprejema odgovornost za dogodke, kar vključuje tudi laganje v oddaji Quer.
V Sloveniji se kaj takšnega še ni zgodilo. Čeprav je dokazano in javno znano, da so posamezne lažne profile uporabljali celo poslanci, pa seveda še cela četica političnih agitatorjev, se ni nikomur zgodilo nič. Nasprotno, slovenski Twitter na primer obvladujejo armade lažnih profilov, ki širijo politično propagando ter nadlegujejo in napadajo dejanske ali namišljene politične nasprotnike.
Problematika lažnih profilov je žal svetovni problem, proti kateremu se družbena omrežja borijo sorazmerno neuspešno. Čeprav je na Facebooku uporaba lažnih profilov prepovedana, so ukrepi redki. Širjenje vseh vrst propagande – od politične do proticepilske – pa se bohoti do te mere, da so družbena omrežja kot problem izpostavile tako Svetovna zdravstvena organizacija (širjenje dezinformacij o epidemiji) kakor ameriške obveščevalne službe (vpletanje tujih sil v volitve).
