NT Konferenca 2022 v znamenju družbenih sprememb in digitalne transformacije
V Portorožu se je zadnje dni septembra odvijala že 27. NT Konferenca, ki je eden od osrednjih tehnoloških in poslovnih dogodkov s področja informacijskih tehnologij v naših prostorih. V ospredju so bile teme, kot so okrevanje gospodarstva, digitalna transformacija, pa tudi prilagajanje na nove geopolitične, ekonomske in celo varnostne razmere v svetu.
Slušatelji, teh je bilo okoli 1.600, so lahko izbirali med okoli 130 predavanji iz vseh področij uporabe informacijske tehnologije, seveda pretežno povezanih z Microsoftovimi izdelki in storitvami. V okviru konference se je dogajal tudi že tradicionalni poslovni dan z nekoliko manj poudarjeno tehnološko nitjo in podkrepljeno z okroglimi mizami.
Michelle Simmons, generalna direktorica Microsofta za regijo CEE Multi-Country, je v svojem govoru razumljivo zopet izpostavila dobre plati rabe informacijske tehnologije v Sloveniji, na primer 38% delež podjetij, ki uporabljajo storitve v oblaku, kar nas uvršča nad povprečje v EU. Več pa bi lahko naredili pri digitalni transformaciji javnega sektorja in storitev za prebivalce, kar bi po ocenah še dodatno spodbudilo rast in razvoj kompetenc.
Microsoft seveda pri temu računa na svoj delež, a se hkrati obnaša nekoliko bolj odgovorno in skladno s smernicami Evropske Unije, kot njegovi (pretežno ameriški) tekmeci. Na konferenci so izpostavili vlaganja v razvoj storitev Microsoft Cloud for Sovereignity, ki nudijo transparentno in prilagodljivo podporo za digitalno suverenost držav, kar je v zadnjih letih največji očitek pri ponudbi oblačnih storitev. S prihajajočim načrtom EU Data Boundary bo Microsoft zagotovili, da se bo hramba in obdelava izvajala znotraj Evropske unije.
Vse to se dogaja v časih, ko za izvedbo projektov digitalne transformacije tudi v Sloveniji vse bolj primanjkujejo kvalificirani strokovnjaki. Na tem področju že močno zaostajamo za projekcijami EU okoli potreb naše države, trenutno pa na vidiku ni kakih resnejših rešitev. To bo verjetno eden največjih izzivov v naslednjem obdobju.
Barbara Domicelj, direktorica slovenskega Microsofta, je v uvodnem nagovoru ob tem izpostavila potrebo po večji spolni uravnoteženosti v sektorju IKT. Microsoftov raziskava, tako imenovani indeks Digital Futures, je razkril, da smo v Sloveniji glede zaposlovanja žensk v IT panogi podpovprečni. Tudi sicer slovenska podjetja zaposlujejo manj IKT strokovnjakov, kot znaša regijsko povprečje, ob tem pa imamo manjši deleža diplomantov, ki so se izobraževali za IKT poklice.
Kot smo že nekako vajeni, je tudi letošnja konferenca NTK ponudila za vsakega nekaj. Teme so segale od globoko tehničnih, do splošno poslovnih, lahko bi rekli celo tehnološko-političnih. Nekoliko natančnejši pregled seznama predavanj pa lepo razkrije utrip današnjega časa. Daleč pred vsemi temami so bila predavanja na različne vidike varnosti. Tovrstnih predavanj je bilo toliko, da bi lahko NTK rekli tudi varnostna konferenca. Predavanj o tehnoloških novosti je manj kot v preteklosti, več poudarka je na dobrih praksah in mini učnih urah, kako se lotiti specifičnih problemov.
Takoj za varnostjo je po količini in vsebini bilo največ govora o oblaku Azure, ki ga tudi v Sloveniji uporablja veliko podjetij, pa tudi zelo veliko razvijalcev. Kajti Slovenija je nacija razvijalcev, malih in velikih, saj je bilo na to temo skoraj toliko predavanj, kot o oblaku Azure. Če smo čisto pošteni, so bila ta predavanja tudi najbolj zanimiva. No, če k njim dodamo še predavanja s področja umetne inteligence in obvladovanja podatkovnih baz, so razvijalci najbrž celo v vodstvu.
Presenetljivo dosti predavanj je bilo posvečenih poslovni analitiki, zlasti platformi Power BI. To področje očitno privlači še vedno precej slušateljev. Tudi sicer je bilo kar nekaj predvanj posvečenih ostalim orodjem s skupnim imenom Power Platform, ki tvorijo Microsoftovo ponudbo za lažjo obliko razvoja (low code / no-code) poslovnih rešitev.
Nekoliko nas je presenetilo, da je bilo na temo skupinskega sodelovanja, zlasti platforme Teams razmeroma malo predavanj. Še lani je cel svet govoril le o videokonferenčnih sistemih in delu na daljavo, letos pa opazno manj. No, to lahko pripišemo tudi “utrujenosti” od dogajanja v zadnjih dveh letih. V prednosti je torej zopet razvoj nove dodane vrednosti, ne pa ukvarjanje s samimi seboj.