Omrežja prihodnosti - Trideseta delavnica o telekomunikacijah VITEL 2014
Ta teden je na Brdu pri Kranju potekala jubilejna, trideseta delavnica o telekomunikacijah VITEL z naslovom Omrežja prihodnosti. Elektrotehniška zveza Slovenije prireja delavnice VITEL (Viable Telecommunications) že od leta 1992, pred tem so se v prejšnji državi imenovale YUTEL. Na tokratni dvodnevni delavnici smo slišali dva ducata predavanj na temo nadaljnjega razvoja fiksnih in mobilnih internetnih omrežij. Evropska digitalna agenda 2020 predvideva, da bodo do leta 2013 vsi prebivalci imeli osnovno širokopasovno povezavo in da bodo do leta 2020 vsi imeli hitrosti nad 30 Mb/s, in 50% uporabnikov hitrosti nad 100 Mp/s. Zaradi hitrega razvoja mobilnih omrežji (tehnologija LTE) v nekaj letih tudi ne bo več razlike med fiksnimi in mobilnimi priključki in s tem tudi ne bo razlike med aplikacijami na enih in drugih priključkih. Pri tem bo še posebej treba paziti, da morebitne tehnične omejitve ne bodo ogrozile nevtralnosti interneta, ki je igrala ključno vlogo pri njegovem razvoju.
Zanimiva je bila okrogla miza z naslovom Kaj potem, ko bo hitrost dostopa večja od 100 Mb/s? Poslovni, sociološki in organizacijski vidiki. Nihče pravzaprav ni vedel povedati, kaj naj bi počeli s takšnimi hitrostmi (nekdo je celo pripomnil, da bo do leta 2020 preteklo še ducat let), ampak prej ali slej se bodo našle aplikacije (kot so se že vselej), zato takšne bojazni ni. S tem ko bo vedno več funkcij družbe (energetika, promet, uprava, varnost, obramba, zdravstvo, izobraževanje in šolstvo, itd) povezanih in nadzorovanih, bo se povečeval tudi promet podatkov in zahtevala se bodo vse zmogljivejša (in zanesljivejša) omrežja. Že danes obstajajo aplikacije, ki pri spremljanju procesov dnevno generirajo terabajte podatkov, ki jih je treba prenesti, shraniti in obdelati. Tudi če visoke hitrosti prenosa podatkov niso v celoti izkoriščene, pa se z višjimi hitrostmi krajšajo odzivni časi, ki so v nekaterih aplikacijah ključni.