Podaljševanje življenjske dobe strežnikov v oblaku
Podjetja, zlasti pa ponudniki storitev v oblaku se nenehno srečujejo z dilemo, na koliko časa je primerno ali potrebno menjati strežnike, da ne ogrozijo zmogljivost ali zanesljivost delovanja sistemov. V preteklosti so bili cikli zamenjave dolgi 3 do 5 let, vendar se povsod prizadevajo, da bi življenjsko dobo strežnikov bistveno podaljšali.
Microsoft je denimo lani najavil, da bodo življenjsko dobo generičnih strežnikov v oblaku Azure podaljšali iz 4 na 6 let, kar je 50% dlje. To je mogoče predvsem s spretno uporabo programske opreme, ki bremena enakomerno porazdeli med poljubno količino strežnikov, tudi starejših, brez da bi pri tem trpela prepustnost storitev ali uporabniška izkušnja. Samo s tem korakom bo Microsoft v letošnjem letu prihranil 3,7 milijarde dolarjev, precej manjši pa bo zato tudi ogljični odtis storitev Azure.
Francoski ponudnik storitev v oblaku Scaleway zdaj načrtuje, da bo obstoječe strežnike uporabljal kar celo desetletje. Svoj načrt, metodo in razloge so javno razgrnili, kar je podučno tudi za druga podjetja in ponudnike, ki množično uporabljajo strežnike. Scaleway sicer za potrebe svojih storitev upravlja okoli 14.000 strežnikov.
Podjetje je skrbno analiziralo podatke o uporabi in predvsem okvarah doslej uporabljene opreme in identificiralo točke, s katerimi lahko dosežejo načrtovani cilj, uporabo strežnikov tja do 10 let. Raziskava je namreč pokazala, da je večina sestavnih delov strežnikov povsem ustreznih za dolgoročno rabo, kritični so se pokazali predvsem diskovni krmilniki RAID.
Ta sestavni del strežnikov je konsistentno povzročal težave, predvsem zaradi okvar baterij, ki jih imajo krmilniki za zagotavljanje pravilnega shranjevanja podatkov na polja RAID. Zamenjava baterij dolgoročno ni rešila težav, saj so se te ponavljale.
Scaleway se je zato določil za povsem drugačno strategijo in strojne krmilnike RAID zamenjal s programskimi izvedbami, ki so se pokazali bistveno dovolj zanesljive. Pri tem so resda ustvarili pribitek na zmogljivost sistema, kar pa ni težava, saj za zagotavljanje storitev preprosto porabijo več strežnikov.
Rešitev ni samo finančno bolj vzdržna, temveč je tudi okoljsko bolj prijazna. Zamenjava strežnikov je namreč vse prej kot okoljsko prijazna, saj samo proizvodnja strežnikov predstavlja nekje med 15 in 30% celotnega ogljičnega odtisa strežnika skozi njegovo življenjsko dobo. Podaljšanje uporabe na 10 let torej močno zmanjša vpliv na okolje, zmanjšuje odpad.
Scaleway je zato razvil lastno metodologijo analize stanja strežnikov, kjer skozi različne teste spremljajo kakovost opreme. Strežnike tipično osvežijo, običajno nadgradijo pomnilnike ter programsko opremo ter jih ponovno postavijo v produkcijo. S tem so za skoraj 80% povečali uporabnost glede na današnje standarde v industriji.