Podjetje Elona Muska razkriva vmesnik do človeških možganov
Strast za napredek v tehnologiji in znanosti, ki jo ima milijarder Elen Musk, kot kaže nima meja. Po podjetjih, med katerimi omenimo samo SpaceX in Tesla, ki dejansko spreminjajo pričakovanja in navade celotne družbe, zdaj javno razkriva naslednji velik korak za človeštvo, ki ga pripravlja njegovo visokotehnološko podjetje Neuralink.
Cilj je najbrž najbolj drzen doslej – razvoj vmesnika med človeškimi možgani in digitalno tehnologijo. Neuralink razvija tehnologijo, ki bo morda nekega dne omogočila upravljanje naprav s pomočjo misli, pomagala invalidom pri vsakdanjih opravilih, zdravila danes neozdravljive bolezni in tudi sicer omogočila preboj v razumevanju kompleksnosti človeških možganov.
Neuralink že nekaj časa razvija metode, kako se z digitalno tehnologijo povezati z nevroni v možganih in to na način, ki je bistveno manj invaziven od dosedanjih poskusov na tem področju. Jedro nove tehnologije so inovativne elektrode, ki jim pravijo »niti« (threads) in merijo v premeru komaj 4 do 6 mikrometrov, bistveno manj kot človeški lasje. Hkrati so dovolj majhne, da se lahko v tkivo povežejo brez poškodbe okolice.
Niti so povezane na posebna tipala, ki zaznajo spremembe v električni aktivnosti posameznega nevrona. Tipalo je nato povezano v računalniški modul, ki je na zunanji strani glave in skrbi za vmesnik z računalniškim okoljem. Trenutno stanje tehnologije je takšno, da lahko eno tipalo krmili do 3.072 elektrod, kar je za nekaj velikostnih razredov več, kot podobne tehnologije, ki so doslej bile uporabljene v kliničnih poizkusih. Neuralink želi tehnologijo močno približati potrošnikom in cilja na to, da bi se lahko prek vmesnika bluetooth na vmesnik priključili kar prek aplikacije na pametnem telefonu.
S tem pa spisek inovacij še zdaleč ni izčrpan. Vsaj tako kot same elektrode in elektronska vezja je pomemben tudi postopek, kako to tehnologijo povezati z možgani. Neuralink je v ta namen razvil posebnega robota, ki zna samodejno in natančno vstaviti posamezno elektrodo na pravo mesto v možgane. S pomočjo različnih tipal se zna denimo izogniti vsem žilam in drugim občutljivim področjem, pri katerih bi lahko pri ob vgradnji naredili škodo. Roboto ima mikroskopsko veliko iglo, ki postopek opravi hitro, pravzaprav brez zahtevne kirurške operacije.
Elon Musk trdi, da je pri posegu narejena luknja v lobanjo premera komaj kak milimeter, ki se hitro zaceli in ne rabi šivov. Menijo, da bi lahko poseg bil opravljen zgolj z lokalno anestezijo. Mimogrede, posebno pozornost pri snovanju izdelka so posvetili kvaliteti in trajnosti materialov. Nenazadnje si nihče ne želi, da bi tovrstne vmesnike moral menjati na vsakih nekaj let, ne glede na preprostost postopka.
Neuralink seveda nič od zgoraj naštetega še ni preizkusil na ljudeh, saj za kaj takega nimajo dovoljenja. So pa pri razvoju tehnologijo preizkusili na laboratorijskih živalih, kot je miška, ki ima na glavi poseben vmesnik, na katerega se preprosto povežejo prek standardnega vmesnika USB-C. Elon Musk je bil glede dogajanja na tem področju redkobeseden in se je opravičil, da je za napredek potrebno uporabljati živali, vendar je dejal, da tako pač je. Čisto na koncu pa je dodal stavek: »v laboratoriju je opica uspela krmiliti računalnik s pomočjo možganov«, pri tem pa ostal brez dodatnih pojasnil.
Področja, na katerih bi lahko uporabili tehnologijo družbe Neuralink so številna. Eno najbolj verjetnih, vsaj na začetku, je pomoč invalidnim osebam, ki bi lahko s pomočjo tovrstnega vmesnika lahko krmilile naprave okoli sebe in s tem živele bolj kvalitetno življenje. Pomemben podatek je, da je tehnologija dvosmerna, kar pomeni, da znajo elektrode brati električno delovanje možganov, toda vanje tudi pošiljati impulze. Znano je, da se na ta način lahko blaži posledice nekaterih bolezni in Elon Musk verjame, da bi lahko morda nekega dne na ta način celo zdravili takšne stvari, kot so Parkinsonova bolezen in druge povezane z delovanjem možganov.
Ne glede na to cilj družbe ostaja tudi uporaba vmesnika za bolj potrošniške potrebe, na primer za krmiljenje naprav ali računalniških simulacij (iger) s pomočjo možganov. V kolikor lahko zagotovijo, da to ni škodljivo in dobijo ustrezno dovoljenje pristojnih agencij, bi iz te tehnologije lahko nastal nov računalniški vmesnik, ki utegne imeti izjemne posledice v razvoju celotne računalniške tehnologije. Toda pot do tja najbrž ne bo lahka in kratka.
Elon Musk je sicer znan po tem, da neustavljivo grize naprej in s konkretnimi pilotskimi projekti premika meje mogočega. V tem duhu je tudi izjavil, da verjame, da bodo prvo povezavo možganov s tehnologijo družbe Neuralink naredili zelo kmalu, morda že konec leta 2020. Če primerjamo to z obljubami in dejanji v razvoju tehnologij pri družbah Tesla in SpaceX, najbrž ni nemogoče, da se te napovedi tudi izpolnijo.
lA77zsJ31nA