Položnice za danske izmenjevalce mp3-jev
Dansko združenje AntiPiratGruppen, ki ga podpirajo glasbene in filmske založbe ter proizvajalci programske opreme, je več mesecev spremljalo danske uporabnike internetnih servisov za izmenjavo datotek in sedaj od njih zahteva plačilo avtorskih pravic za datoteke, ki se nahajajo na njihovih računalnikih.
AntiPiratGruppen je tekom mesecev beležilo promet izmenjave datotek kakih 150 uporabnikov, vsebino map, ki jih ponujajo drugim uporabnikom in seveda njihove številke IP. Nato so od ponudnikov dostopa do interneta pridobili imena in naslove teh uporabnikov ter jim, glede na vsebino na njihovih diskih, poslali račune za plačilo avtorskih pravic. 8 evrov za vsako ploščo, 25 za vsak film in 40 za vsako računalniško igro. Povprečen račun je znašal 400 evrov, medtem ko so nekateri uporabniki prejeli račune v velikosti do 10 tisoč evrov. Poleg računa se je nahajala tudi grožnja s sodiščem, v kolikor ne bodo plačali in prenehali ponujati sporne vsebine v izmenjavo. Po podatkih AntiPiratGruppen naj bi polovica teh uporabnikov bila pripravljena plačati, ves denar pa bo namenjen lastnikom avtorskih pravic glasbe, filmov in iger, ki so jih ti uporabniki izmenjevali.
Kljub očitno plemenitim vzgibom danske AntiPiratGruppen, pa drugod po svetu podobne poskusi podobnih akcij niso naleteli na plodna tla. V ZDA je denimo združenje glasbenih založb RIAA zahtevalo od ponudnika dostopa do interneta Verizon podatke o nekem naročniku, ki je ponujal velike količine glasbe in filmov v izmenjavo, a Verizon podatkov ni hotel posredovati. Podobno so nekateri slovenskih uporabniki KaZaA-ja prejeli obvestilo, podpisano kot založba Multimedia Records, naj prenehajo nuditi glasbo skupine Siddharta v izmenjavo, sicer jih bo doletela tožba. Čeprav so iz Multimedia Records zanikali tovrstno zastraševanje, pa v Sloveniji najbrž prav tako obstajajo podobne ideje kot na Danskem.
Hkrati je sporen tudi način zaračunavanja za avtorske pravice, ki so si ga izbrali pri AntiPiratGruppen, saj so uporabnikom poslali račune za vso vsebino, ki jo ponujajo v izmenjavo, pri čemer seveda obstaja tudi dokaj velika verjetnost, da so te datoteke zgolj osebne kopije CD-jev in DVD-jev, ki so jih uporabniki dejansko kupili. V vsakem primeru pa zakonodaja v večini sveta na tem področju ni niti slučajno povsem jasna, kar zagotovo pomeni, da so pred založbami, združenji in uporabniki še velike bitke.