Pomanjkanje IKT kadrov v Sloveniji že upočasnjuje digitalno transformacijo družbe

V časih, ko digitalizacija čedalje hitreje posega v vse segmente družbe, se v Sloveniji soočamo z vse večjim pomanjkanjem kvalificiranih strokovnjakov s področja informacijske in telekomunikacijske tehnologije. V Združenju za Informatiko in Telekomunikacije (ZIT), ki deluje v okviru Gospodarske Zbornice Slovenije, so v ta namen pripravili poseben posvet in predlagali nekatere ukrepe, s katerimi bi lahko zmanjšali razkorak med potrebami in ponudbo.

Člani združenja ZIT na čedalje večje težave na trgu delovne sile s področja informacijskih tehnologij opozarjajo že vrsto let. Obstoječi bazen IKT strokovnjakov je pač premajhen, sploh glede na hkratno rast povpraševanja po storitvah IKT.

Trenutne razmere najbolj ponazarja naslednji podatek. Sodeč po virih SURS je v letu 2021 v Sloveniji delovalo 46.500 strokovnjakov IKT. Za dosego ciljev digitalizacije, ki jih je zastavila Evropska Unija, bi morali imeti do leta 2030 v tem sektorju že 85.000 ljudi, kar se zdi glede na sedanjo strategijo in potek dogodkov silno težko dosegljiv cilj.

Za dosego omenjenega cilja bi morali imeti svež dotok kadrov IKT nekje v območju 5.000 strokovnjakov na leto. Trenutno smo nekje pri stopnji 2.000 novih zaposlitev na leto. Strokovnjaki IKT trenutno v družbi predstavljajo 4,4% vseh zaposlenih, za dosego dolgoročnih ciljev bi morali ta delež povečati na skoraj 10%.

Pomanjkanje se seveda odraža tudi v vsakdanji praksi. Po podatkih Eurostata je že za leta 2020 imelo kar 69 % Slovenskih podjetij težave s pridobivanjem IKT strokovnjakov. Povprečje Evropske unije je 55%, kar nas primerjalno uvršča na četrto mesto med državami z največ težavami pri zaposlovanju IKT strokovnjakov.

Žal lahko pričakujemo, da se bodo razmere še bolj zaostrile, saj v Sloveniji tudi že kar precej zaostajamo pri digitalni preobrazbi. Po podatkih Eurostata pri kazalniku podjetij z najmanj 10 zaposlenimi, ki zaposlujejo IKT specialiste je Slovenija na 23 mestu, kar pomeni, da bo napredovanjem digitalne preobrazbe gospodarstva potreba po IKT strokovnjakih še hitreje naraščala.

Pomanjkanje je deloma posledica premajhnega vpisa/ zanimanja za tovrstne študijske smeri in odsotnosti teh vsebin v primarnem šolstvu. Toda to je le del zgodbe, saj bo naravni prirast zgolj z izobraževanjem novih kadrov kljub vsemu premalo. Poleg tega se že danes soočamo z vse bolj izrazitim bojem za talente in begom možganov v tujino, kjer se soočajo s podobnimi težavami kot pri nas, a ponujajo boljše pogoje.

Posvet je poudaril, da bo treba ustvariti ugodno okolje, ki bo domače IKT strokovnjake zadržalo doma in jih privabilo tudi iz tujine. Prav tako bo treba privabiti talente iz drugih delov sveta, da bi zmanjšali razkorak s potrebami.

Člani združenja so poenoteni, da je domači šolski sistem rigiden in za večje spremembe tu doslej ni bilo politične volje, vse se dogaja bistveno prepočasi. Zaradi tega so že pred časom predstavili nekaj iniciativ, s katerimi naj bi končno prešli k sanaciji tega stanja. V državi tako že potekajo procesi in investicije za spremembe izobraževalnega sistema. Mlade bo nujno treba spodbujati k vpisu v IKT študije, preko vpeljave obveznega predmeta računalništva in informatike že v osnovne in srednje šole, še posebej pa k temu poklicu pritegniti dekleta.

Trenutno so že v pripravi prvi pilotski projekti za prilagajanje visokega šolstva potrebam gospodarstva. Poleg mladih pa bo ključno tudi vseživljenjsko izobraževanje, kjer potrebujemo krajša prekvalifikacijska usposabljanja in uvedbo mikrodokazil, ki bodo ovrednotila strokovne kompetence.

Prihodnost nam prinaša velike spremembe na trgu dela. Velik delež klasičnih delovnih mest v gospodarstvu bo ugasnil, tudi javni sektor pri tem ne bo ostal tak, kot ga poznamo. Potrebujemo nove tipe strokovnjakov, kot so podatkovni specialisti za zdravstvo, specialiste za proizvodnjo in digitalne dvojčke, strokovnjaki za umetno inteligenco, je povedal Igor Zorko, predsednik UO Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS.

Kako se spopasti z izzivi pomanjkanja IKT strokovnjakov je na posvetu predstavila Signe Ambre, vodja programov IT Academy iz vladne agencije Ministrstva za izobraževanje in raziskave iz Estonije, ki je na prvem mestu v Evropi. Uspeh Estonije izhaja iz strateškega spodbujanje zanimanja mladih za IT izobraževanja in omogoča družbi vseživljenjsko izobraževanje. Uspeh države je bil zgled mnogim drugim državam. Da bi pritegnili več mladih za zanimanje za informacijsko komunikacijske tehnologije je Estonija leta 2012 uvedla program ProgeTiger, pri katerem prve korake opravijo že v vrtcu.

Ena izmed najbolj edinstvenih pobud Estonije je gibanje HK Unicorn Squad, ki dekletom, starim od 8 do 12 let, ponuja priložnost, da se udejanjajo v različnih aktivnostih za učenje na področju robotike in tehnologije. Danes ima ta klub več kot 1600 članov, več kot 250 mentorjev in približno 130 klubov po Estoniji, kar daje upanje, da bi lahko navdihujoče izobraževanje in usposabljanje spremenilo trend žensk v IKT panogi.