Prednosti in slabosti ponudnikov infrastrukturnih storitev v oblaku

Pri Gartnerju so objavili najnovejšo analizo kakovosti in celovitosti rešitev ponudnikov storitev infrastrukture v oblaku, ki jo tradicionalno imenujejo Magic Quadrant. V pregled so vključene vse infrastrukturne storitve, ki vključujejo procesiranje, hrambo in omrežno povezovanje rešitev ter podatkov v javnem, zasebnem ter hibridnem oblaku. Sem sodijo storitve IaaS, PaaS, pa tudi spremne storitve potrebne za povezovanje teh sistemov.

Vrstni red na lestvici najbolj uspešnih že vrsto let ni presenečenje. Na prvem mestu je Amazon s storitvami AWS, sledita pa Microsoft Azure in Google Cloud. Vsi ostali ponudniki imajo manjšinski tržni delež in pokrivajo predvsem nišne trge ter posamezne geografske regije.

Bolj kot vrstni red pa je zanimiva obrazložitev analitikov družbe Gartner, katere so prednosti in slabosti posameznega ponudnika, dejavniki, ki se ne glede na položaj na lestvici nenehno spreminjajo. Kot taki so dober vodič za izbiro ponudbe in izogibanjem pastem.

Amazon ima kot glavno prednost širino in popolnost na področju različnih funkcionalnosti. Na tem področju mu skoraj vsi težko sledijo. Kot vodilni ponudnik v tem pomembnem segmentu oblačnih storitev ima ob sebi tudi hitro razvijajoči sistem različnih partnerjev, s katerimi nudijo popolnejšo integracijo. Navedimo denimo družbe SAP, VMware in Splunk.

Toda Amazon se najbrž tudi zaradi velikosti vse bolj arogantno obnaša do kupcev, zlasti v trenutku, ko se bližajo obnove obstoječih pogodb. Tu gledajo predvsem na svojo korist, kratkoročnost zaslužka in se manj ozirajo na strateški pogled kupca. Amazon je tudi manj prilagodljiv na področju sodelovanja aplikaciji med različnimi oblaki (multicloud) in pri zagotavljanju suverenosti podatkov za naročnike. To je še posebej pomembno za javne ustanove. Med slabosti štejemo tudi odvisnost omrežnih komunikacij med lastnimi storitvami, kjer so preveč odvisni od regionalnih ponudnikov, zlasti v ZDA, kar je v preteklosti povzročalo nekatere občasne izpade storitev.

Microsoft še naprej na tem področju raste hitreje kot Amazon, v Evropi pa je že dohitel svojega največjega tekmeca. Med vsemi ponudniki je najbrž prav Microsoft najbolj usmerjen k zagotavljanju rešitev za kupce, s čimer se lažje prilagajajo določenim vertikalam in celo posameznim kupcem. V primerjavi z Amazonom bolje podpirajo hibridne in večoblačne (multicloud) scenarije rabe.

V zadnjem času se Azure sooča z večjim številom varnostnih težav, kot tekmeci, kar je očitno nekoliko upočasnilo uvedbo novih, inovativnih rešitev. Gartner opozarja, da je to najbrž trenutno stanje in pričakujejo, da se bo izboljšalo po rešitvi glavnih varnostnih težav. Microsoftu tudi pripisuje tudi nejasno cenovno politiko in včasih celo prikrite stroške. Nekatere kritične storitve so denimo na voljo le v najdražjih paketih.

Prav tako zaostajajo na področju orodij za upravljanje in optimizacijo stroškov, povrh vsega pa stopnje popustov glede na obseg in velikost kupca niso predvidljive in je zato težko planirati stroške. Taktika družbe Microsoft pri uporabi licenc pogosto kaznuje kupce, če se ti odločajo uporabljati njihove izdelke v drugih oblakih. Pogosto so licence za strežniške izdelke najcenejše, če se uporabljajo le v oblaku Azure.

Google Cloud Platform (GCP) je med vsemi na lestvici v zadnjih letih naredil največji napredek. Geografsko so vedno bolje pokriti, zanje pa se odločajo tako startupi kot velika podjetja. Zanimivo je, da Google prodaja predvsem vodstvom v podjetjih in manj tehničnem osebju, kot Microsoft in Amazon. Med vsemi so tisti, ki znajo ponuditi najboljša zagotovila za suverenost podatkov, saj tu pogosto stopijo v kontakt s ponudniki v določeni državi, pri tem pa ohranijo tehnično celovitost ponudbe v oblaku.

Gartner pa opozarja na agresivno cenovno politiko družbe Google. V številnih primerih je ponudba najbolj ugodna, vendar pri tem nudijo najmanj zagotovil za stabilnost cen. V zadnjem letu je bilo kar nekaj primerov, kjer so po začetnem obdobju ceno povečali za 100%, zlasti na področju hrambe podatkov. Ponudba družbe Google je vse bolj celovita, vendar je v podrobnosti programov in storitev nekaj zmede, kar otežuje izbiro kupcem. Po mnenju Gartnerja morajo biti kupci pozorni tudi na dejstvo, da GCP med vodilnimi še vedno posluje z največjo izgubo, kar pomeni da Google nadaljevanje storitev pokriva iz drugih virov. Toda nihče ne ve, do kdaj.

Oracle je še nedavno bil na področju infrastrukturnih storitev nišni ponudnik, zdaj pa ga uvrščajo med vizionarje. Njihova moče je v inovativnih poslovnih modelih, zlasti v reguliranih vertikalah. Svoje storitve ponujajo v izoliranih regijah, kar jim je olajšalo ponudbo in dokazovanje suverenosti storitev za stranke. Zelo dobro podpirajo združevanje z drugimi oblaki.

Toda Oracle Cloud Infrastructure (OCI) ima na pri številnih kupcih težave z negativno podobo tržne znamke, kot posledice napak v cenovni politiki in kakovosti podpore v preteklosti. Gartner sodi, da OCI v današnji obliki ni najbolj primeren za mala in srednja podjetja, predvsem pa za vsa bremena, ki ne uporabljajo drugo tehnologijo od ponujene s strani družbe Oracle. V primerjavi s tekmeci imajo še nezrel partnerski ekosistem.

Alibaba Cloud je že vrsto let med vodilnimi, predvsem na Kitajskem in na azijskih trgih. Med vsemi ima najtesneje povezave s telekomunikacijskimi družbami in neodvisnimi ponudniki programske opreme. Morda zato, ker sami niso ponudniki le-teh. Toda nad Alibabo visi naraščajoči dvom o konsistentnost in transparentnost poslovanja, predvsem pa bojazen, da je v ozadju velik vpliv kitajskih državnih organov. Zato ostajajo malo razširjeni na zahodu in s slabim ekosistemom partnerjev.

IBM je v današnjih časih nišni ponudnik, močan predvsem na trgih in pri kupcih, kjer je potrebno zadostiti regulacijam na njihovem področju delovanja. IBM Cloud je uspešen tudi kot sredstvo modernizacije, kjer pomagajo prenašati v oblak storitve, ki so bile doslej gostovane na njihovih mainframe računalnikih. Zaradi lastništva nad družbo RedHat so tudi vodilni ponudnik storitev za programske kontejnerje. Težave ponudbe IBM so zanesljivost delovanja, kar je povzročilo kar nekaj večjih incidentov v zadnjih dveh letih, slaba podpora za suverenost v oblaku in slab odziv na spreminjajoče zahteve na trgu.

Huawei Cloud in Tencent Cloud sta lep primer velikosti in pomena Kitajske na svetovnem nivoju. Oba sta izredno razširjena doma, a zelo malo ali skoraj nič izven teh okvirjev. Huawei je trenutno še naprej pod sankcijami rabe v številnih državah sveta, a je zato menda eden najbolj inovativnih pri ponujanju storitev v zasebnem oblaku in na internetnem robu. Tencent je menda zelo prisoten pri potrošnikih in ponudbi za manjše kupce, a zato manj popoln pri ponudbi za večja podjetja.